Predsednik ribiške družine: Taki dogodki so redki, a ribiči smo krivi za vse

Včeraj smo poročali o raci mlakarici, ki so jo na Bledu našli mimoidoči s trnkom v kljunu. Da gre za malomarnost ribičev, nepravilno odvrženo ribiško opremo, je povedal bralec. A predsednik Ribiške družine Bled Gorazd Pretnar pravi, da to vsekakor ni res.

"Nihče od nas ribičev, ne počne tega namerno," je pojasnil in dodal, da gre za dogodek, ki se je žal zgodil. Prav tako opozarja, da je ribič, ko je opazil, da se je trojček voblerja zataknil raci v golšo, poskušal situacijo rešiti, kar kaže dolžina laksa. "Če bi se ribič želel izvleči iz tega škandaloznega dogodka, bi pač odrezal laks in bi bil ta daljši. Po dolžini laksa, ki je ostal na vabi, pa lahko sklepamo, da je ribič skušal raco potegniti na obalo, očitno pa sta bila upiranje race in njena teža prevelika in se je laks utrgal," je razložil in dodal, da je raca živela naprej, še vsaj mesec ali celo mesec in pol od najdbe.

Kot pojasnjuje, se tako velik vobler, ki je bil zataknjen v golši race, uporablja za lov jezerske postrvi, ki pa je že mesec dni prepovedan. Zdaj, ko lovijo druge roparice, uporabljajo bistveno večje vabe. Prav tako, tako Pretnar, race ne lovijo rib. "Če tako vabo vlečeš 10 ali 20 metrov stran, se bo raca samo umaknila, ne bo kljunila in poskušala vabe ujeti," razlaga. Ko lovijo s takšnimi vabami, namreč tudi ne tvegajo, da bodo ujeli kakšnega ptiča. To bi se lahko zgodilo le pri kormoranu, ki je edini na jezeru od ptičjih vrst, ki bi v nekem trenutku lahko zagrabil takšno vabo.

Tudi zato Pretnar pravi, da omenjeni dogodek ni bil posledica malomarnosti. "Ne predstavljam si, da bi se to zgodilo namenoma, z metom. Če bi kdo metal čez jato ptic, bi se trnek zataknil za perut, hrbet ali zgornji del vratu," pojasnjuje. Pretnar je še povedal, da so taki dogodki izjemno redki. "Ribič se namreč postavi na neko mesto, kjer predvideva, da je ščuka v bližini, in meče tam 30 do 35 metrov daleč v vodo. Počaka, da vaba potone in da potuje meter ali dva nad tlemi, nato pa počasi vabo navija in to ponavlja in ponavlja," opisuje.

Pretnar pravi, da je ribič najverjetneje z metom splašil jato ptic ali posamezno raco in sta se vobler in raca srečala nekje v zraku. "Drugače si ne znam predstavljati, kako bi se zataknil trnek tja, kjer je bil."

Kot je še opozoril predsednik blejske ribiške družine, so ribiči že desetletja tarča vseh mogočih šikaniranj. "Krivi smo, da je jezero cvetelo in za vsako smet, ki jo naravovarstvenik sreča na poti. Tole štejem v isto zgodbo."

Pretnarju sicer ni jasno, kako je bralec divjo raco, v polni kondiciji, ulovil. Je pa bilo njegovo dejanje s človeške plati popolnoma pravilno. V njihovi ribiški družini imajo sicer javno objavljene številke, kamor lahko posamezniki pokličejo, če opazijo poginule ribe, ki jih nato ribiški čuvaj odnese v za to namenjeno skrinjo, ki jo imajo v ribiški družini. Ko se ta napolni s poginulimi ribami, pa po kadavre pride pristojna služba in zanje pravilno poskrbi, še dodaja Pretnar.