Predsednik Pahor se (začasno) seli

Obnova, ki sicer poteka že od junija lani, med drugim vključuje energetsko obnovo oken v vseh treh nadstropjih urada predsednika republike. Kot pojasnjujejo v uradu, je sanacija oken povezana tudi z zavezo države za zmanjšanje energetske porabe, predvsem pa z zelo slabim stanjem oken.

Mestna občina Ljubljana (MOL) pa bo v istem času izvajala tudi prenovo Erjavčeve ceste, vključno z delom neposredno pred predsedniško palačo. Urejanje ceste se bo začelo v prvi polovici meseca julija in bo potekalo do pozne jeseni. "Vsaj v obdobju do konca avgusta bo tako zaprt vhod v palačo z Erjavčeve ceste in se bo uporabljal vhod z Gregorčičeve ulice, bistveno pa bo omejen tudi prometni in parkirni režim pred predsedniško palačo," so sporočili z urada.

Tako bo del urada predsednika republike, vključno s Pahorjem, svoje delo med obnovo opravljal v protokolarnem objektu Vila Podrožnik. Na uradu so zagotovili, da delna selitev v Vilo Podrožnik ne bo povzročila nobenih dodatnih stroškov. "Z začasno selitvijo bo omogočeno nemoteno delo predsednika in njegovega urada, pri čemer bodo največje protokolarne aktivnosti še vedno pripravljene v Kristalni dvorani predsedniške palače," so še pojasnili.

Predsedniško palačo so začeli graditi leta 1897, dve leti po uničujočem ljubljanskem potresu. Projekt je izdelal inženir Rudolf Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba.

Stavba je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstro-ogrske oblasti dežele Kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v stavbo naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v njej domujejo predsednik republike, njegov urad in generalni sekretariat vlade.

Arhitektonsko palača sodi med lepše ljubljanske objekte, navajajo na spletni strani urada predsednika republike. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josip Beyer. Urad predsednika v predsedniški palači krasi več del umetnostne zbirke v lasti vlade, za katero skrbi Narodna galerija.

Vila Podrožnik pa je večini mimoidočih skrita, saj jo obdajajo park, visoka drevesa in zid, do nje pa vodi tlakovan dovoz, zaprt z velikimi kovanimi vrati. Velika je 1200 kvadratnih metrov, celotno posestvo pa obsega 3,7 hektarja. Kot v predsedniški palači je tudi v Vili Podrožnik mogoče najti marsikatera umetniška dela.