Predsednik KPK: Je boj proti korupciji še vladna prioriteta?

Tudi v Sloveniji danes zaznamujemo mednarodni dan boja proti korupciji. Generalna skupščina ZN je ta dan določila kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji leta 2003.

Predsednik KPK Boris Štefanec in generalni sekretar TI Slovenija Vid Doria se ob tem sprašujeta, ali je boj proti korupciji dejansko še vladna prioriteta.

Indeksu zaznave korupcije je letos sicer pokazal rahel napredek Slovenije, vendar pa je glede na aktivnost Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na eni in vlade s pripravo zakonodaje na drugi strani je vprašljivo, ali se bo njen položaj v prihodnjem poročilu bistveno izboljšal.

KPK lani prejela več prijav kot leto pred tem

KPK je v letnem poročilu za leto 2016 sicer z zadovoljstvom ugotavljala, da je prejela več prijav kot leto poprej. Na komisiji so to pojasnjevali s povečanjem zaupanja javnosti v njeno delo. Vendar pa je po drugi strani v tem obdobju dokončno padlo nekaj odmevnih odločb KPK.

Tako je ustavno sodišče aprila med drugim zavrglo pritožbo KPK, vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev o kandidaturi Bratuškove za evropsko komisarko. Junija je vrhovno sodišče ugotovilo, da je KPK z objavo osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor leta 2015 nezakonito posegla v ustavno pravico takratne ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar do varstva osebnih podatkov.

Predsednik KPK Boris Štefanec je padle primere pojasnjeval s spremembo prakse vrhovnega sodišča ob sicer isti pravni podlagi. Sodišče je namreč v več odločbah spremenilo prakso odločanja, saj je postopke pred KPK označilo za nezakonite, ker da udeležencem v postopku ne zagotavljajo ustreznega pravnega varstva.

Poleg nekaterih padlih primerov so delo KPK tudi v minulem letu zaznamovale razprtije med predsednikom komisije in njegovo namestnico Almo Sedlar. Štefanec sicer odnosa s Sedlarjevo ni opisoval kot spora, kljub vsemu pa je namestnica v več primerih izrazila nezadovoljstvo nad delom komisije. Ko je septembra, kot je dejala, dokončno ugotovila, da je njeno delo popolnoma onemogočeno, je s položaja odstopila.

Njen naslednik še ni znan, predvidoma pa ga bo predsednik republike predstavil v decembru. Izbiral bo med tremi kandidati, Izbirna komisija mu je v izbiro predlagala Mateja Menceja, Mileno Pečovnik in Sandija Sendelbaha.

Če je Sedlarjeva opozarjala na vse slabše rezultate dela KPK, odkar komisijo vodi Štefanec, je slednji spodletele primere torej pojasnjeval z neustrezno zakonodajno podlago. Zato je večkrat izrazil visoka pričakovanja glede novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo pripravljajo na ministrstvu za pravosodje. Vendar pa je bil nad prvimi osnutki zakona razočaran.

Na ministrstvu so nasprotno zagotavljali, da bo KPK z novelo pridobila več pristojnosti na ključnih področjih. Vendar pa je postopek njenega sprejemanja očitno zastal. Po prvotnih napovedih naj bi bila na vladi že sredi leta, vendar pa je po zadnjih poizvedovanjih še vedno le v medresorskem usklajevanju.

Novela naj bi sicer izboljšala protikorupcijski pravni okvir ter ustvarila pogoje in okoliščine, s katerimi bi KPK omogočila učinkovitejše delo. S predlogom zakona bi se bolj jasno opredelile vrste in pravila postopkov, ki jih vodi komisija ter pravice in obveznosti oseb, ki sodelujejo v postopkih pred komisijo, so konec julija zapisali v vladi.

Komisija na drugi strani je v postopku priprave pogrešala predvsem določbe, ki bi zagotavljale zakonitost oz. ustavnost postopka pred komisijo. Nezaslišano je, da namerava predlagatelj komisiji odvzeti bistveno orodje - obravnavo korupcije na konkretni ravni, je opominjal predsednik KPK Boris Štefanec.

Na prizadevanje za ustrezen zakonodajni okvir je Štefanec spomnil tudi v poslanici ob letošnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. Hkrati pa je opozoril, da je komisija v zadnjem obdobju "pogosto naletela na ignoranco" predlagateljev zakonodaje. Tako se sprašuje, ali "je toleranca trenutne vlade do korupcije res še vedno ničelna, kot je bila njena jasna zaveza še lani".

Ob letošnjem mednarodnem dnevu je komisija sicer pripravila dve pomembni študiji, ki ju je omogočila spletna aplikacija Erar. Ena nudi kumulativen vpogled v podatke o slovenskih nevladnih organizacijah, druga pa se osredotoča na slovenske agencije za odnose z javnostmi. Obe analizi nudita boljšo preglednost nad porabo javnega denarja in s tem boljšo preglednost sicer odprtih podatkov vezanih na delovanje slovenskega javnega sektorja, je Štefanec navedel v poslanici.

Tudi TI Slovenija je ob mednarodnem dnevu medtem opozorila na "premajhno zavzetost odločevalcev za korenite sistemske spremembe, ki bi trajno vplivale na učinkovitejši boj proti korupciji". Kot so navedli, je predlog novele v predalu že od aprila, a sprememb še ni. "Takšno stopicanje na mestu postavlja vprašanje, ali je boj proti korupciji sploh prioriteta," se strinja generalni sekretar organizacije Vid Doria.

V TI Slovenija sicer ob mednarodnem dnevu in tudi v okviru tedna boja proti korupciji, ki se začenja v ponedeljek, pripravljajo več dogodkov. Že v petek je potekala okrogla miza o žvižgačih kot varuhih javnega interesa, prihodnji teden pa se obetata še razpravi o preiskovalnemu novinarstvu in o davčnih oazah. KPK pa bo teden med drugim zabeležila s ponedeljkovo novinarsko konferenco in s tematsko obarvanim dogodkom Film proti korupciji v Slovenski kinoteki.