Knovs bo naznanil sum izdajanja tajnih podatkov, Policija očitke zavrača

Kot je v sredo poročal portal Necenzurirano, naj bi pooblaščena skupina Knovsa novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi. Nadzor pooblaščene skupine pa naj bi bil izveden v času, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že vodil predkazenski postopek v tej zadevi.

Žakelj je v izjavi za medije povedal, da je bilo ravnanje Knovsa v omenjenem primeru zakonito in v skladu z uveljavljenim načinom ravnanja. 

"V preteklih mesecih se je na člane komisije obrnilo več posameznikov, ki so trdili, da jim neupravičeno in nezakonito prisluškujejo," je povedal Žakelj in dodal, da lahko vsak posameznik ali organizacija v skladu z zakonom komisijo obvesti o domnevno nezakonitem prisluškovanju in komisiji poda pobudo za izvedbo nadzora.  

Za izvedbo nadzora je bila na seji Knovsa soglasno izvoljena pooblaščena komisija, ki so jo sestavljali predstavniki koalicije in opozicije, trdi Žakelj. "Pri nadzorih upravičenosti in zakonitosti prisluškovanja ima Policija v skladu s členom 27. Zakona o parlamentarnem nadzoru možnost, da tovrsten nadzor zavrne, če bi se izkazalo, da bi to vplivalo na predkazenski postopek, nacionalno varnost, izvajanje tajnih operacij ali razkritje zaščitenega vira," je še dejal Žakelj.

Daljši seznam telefonskih številk je bil oblikovan v daljšem časovnem obdobju lani, tako trdi Žakelj. "Seznam je predlagal eden od članov Knovs, na katerega so se obrnili državljani." Po besedah Žaklja je bil nenapovedan nadzor opravljen ustrezno, Policija pa da je bila pripravljena sodelovati in nadzora ni zavrnila. "Vsebine in načina nadzora ni problematiziral nihče od članov Knovsa, ki je sodeloval v nadzoru."

Žakelj trdi, da bi Policija, če bi ocenila, da bi razkritje posameznih podatkov vplivalo na potek predkazenskega postopka, nadzor lahko odložila. 

Kot je še dejal Žakelj, je Knovs v preteklosti izvedel že več tovrstnih nadzorov, vendar da Knovs še nikoli do zdaj ni presojal o primernosti pobud o domnevno nezakonitem prisluškovanju. "Ni naloga Knovsa, da ocenjuje, ali je pobuda nekega državljana upravičena ali ne. Naloga Knovsa je, da preveri, ali se prikriti preiskovalni ukrepi uporabljajo zakonito," je še povedal Žakelj in dodal, da bi bili pobudniki nadzora obveščeni le v primeru kršitev. 

"Kot predsednika Knovsa me skrbi in žalosti, da so podatki o nenapovedanem nadzoru prišli v javnost, in sicer v medij Necenzurirano, ki je močno povezan z vladajočo stranko Gibanja Svoboda," danes pravi Žakelj, ki trdi, da to dokazuje, da je podatke v medij posredovala Policija. "S tem se vzpostavlja resen sum o povezavi med Gibanjem Svoboda in vrhom slovenske policije,"  je še povedal Žakelj, ki je napovedal, da bo Knovs na eni izmed prihodnjih sej obravnaval zapisnik nadzora in naznanil sum nepooblaščenega izdajanja tajnih podatkov. 

Odziv Policije

"V Policiji varujemo varovane podatke v skladu s predpisi in jih ne posredujemo nepooblaščenim osebam, zato odločno zavračamo navedbe z današnje izjave predsednika Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb," so zvečer sporočili iz Policije, kjer trdijo, da podatkov  o nadzoru komisije medijem ali političnim strankam niso posredovali. "Prav tako Policija ni povezana z nobenim medijem, prav tako ne s katero koli politično stranko. Edino vodilo delovanja Policije je veljavna zakonodaja."

Torkove hiše preiskave 

Žakelj je v ostrem odzivu že zavrnil obtožbe o zlorabi komisije, omenjenega obiska na Policiji pa sprva ni niti potrdil niti zanikal. Poslanec Svobode in član Knovsa Teodor Uranič pa je na Žaklja naslovil zahtevo za pojasnila glede suma zlorabe komisije. A kot je Žakelj odgovoril, je bil povod za nadzor na GPU obvestilo posameznika o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov.

Kriminalisti NPU so zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega dajanja ter sprejemanja daril v torek izvedli 23 hišnih preiskav v zvezi z Darsom. Kaznivih dejanj je osumljenih šest oseb, tri so ostala pri poskusu, z enim naj bi osumljeni omogočil drugi družbi pridobiti posel v višini 16 milijonov evrov. Na Darsu so potrdili, da so obiskali njih, med drugim so se zglasili še pri nekdanjem predsedniku Darsove uprave Valentinu Hajdinjaku in pri Roku Snežiču. Na hišnih preiskavah so preiskovalci zasegli listinsko dokumentacijo, elektronske podatke in elektronske naprave, tako da NPU nadaljuje kriminalistično preiskavo s pregledom zaseženih podatkov, so sporočili z Generalne policijske uprave.

Po poročanju portala Necenzurirano pa naj bi nekateri člani NSi že novembra lani, ko je preiskava še potekala, preverjali, ali kriminalisti prisluškujejo nekaterim osumljencem v preiskavi poslov Darsa. Kot poroča portal, so trije člani parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Knovs, poslanec NSi Janez Žakelj in predsednik stranke Matej Tonin, z njima pa naj bi bil tudi poslanec SD Predrag Bakovič, z namenom izvedbe izrednega nadzora obiskali Generalno policijsko upravo.

Žakelj je navedbe o zlorabi Knovsa označil za navadno laž in zlonamerno podtikanje, poziv poslanca Svobode in člana Knovsa Teodorja Uraniča, naj skliče nujno sejo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, pa je označil za nepotreben. 

V NSi menijo, da gre za orkestriran napad Gibanja Svoboda na NSi zaradi vztrajanja, da pred preiskovalno komisijo o domnevni politizaciji zaslišijo premierja Roberta Goloba.