'Pri iskanju rešitev za podnebno krizo ne smemo popuščati populizmu'

Znanost je glede podnebnih sprememb jasna, je poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Znanost pa ne laže. In komu bomo zaupali, če ne znanosti," je dejala in opozorila, da se podnebne spremembe dogajajo še hitreje, kot so prvotno napovedovali. 

Podnebni skepticizem in zanikanje zameglita resnično sliko, je opozorila. "Čeprav rešitev podnebne krize ni enostavna, ne smemo popuščati skušnjavam preprostih razlag, populističnih sloganov, ki ne prinašajo rešitev," meni. 

"Globalne temperature so se že dvignile za skoraj 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven. Prav tako so emisije ogljikovega dioksida v letu 2023 dosegle najvišjo raven v zgodovini. To niso zgolj statistični podatki, to so opozorila," je poudarila. 

Prav razpravi o tem, kako obrniti ta trend, je bil posvečen današnji forum na Brdu pri Kranju. Pri tem je predsednica države spomnila, da sta ohranjanje okolja in boj proti podnebnim spremembam med ključnimi nalogami njenega mandata. "Pretekli dve leti sta me utrdili v prepričanju, da so potrebni dogovori in ukrepanje zdaj in to na vključujoč način. V svojih stikih z ljudmi, predvsem z mladimi, zaznavam vedno večjo zaskrbljenost, zanimanje in angažiranost širše javnosti za ohranjanje narave. Ljudje si želimo živeti v zdravem okolju," je izpostavila.

Pravico do uživanja zdravega življenjskega okolja človeštva na srednji in dolgi rok pa po njenem prepričanju najbolj ogrožajo podnebne spremembe, ki so posledica prekomernih pritiskov človeka na življenjsko okolje. Spomnila je, da so bile dolgo časa razprave o podnebnih spremembah in človekovih pravicah ločene. "Ponosna sem, da je prav Slovenija predlagala novo človekovo pravico: pravico do čistega in varnega okolja," je spomnila. 

Zbrane so uvodoma nagovorili še kmetijska ministrica Mateja Čalušić, minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter državni skretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl. 

Da potrebujemo povečanje odpornosti na podnebne spremembe in na naravne nesreče, je pred zbranimi poudaril tudi minister Novak, kar so nam, kot pravi, na grob način pokazale tudi lanske poplave. "To pa zahteva spremembo praks, navad, pričakovanj in tudi načinov sobivanja. Pred nami je dolgotrajen proces," je ocenil. Rešitev za to med drugim vidi v razvoju in prilagojenem načinu razvoja družbe. "Ljudje se bomo morali navaditi na te ekstremne pojave in se naučiti živeti z njimi," je dejal in dodal, da je mogoče samo z aktivnostjo in preventivo pripomoči k varnejšemu življenju.

Kmetijska ministrica Čalušić je izpostavila, da se zaradi podnebnih sprememb tudi v kmetijstvu soočamo z vse večjimi težavami. 

Državni sekretar Vajgl pa je opozoril na to, da pravico do zdravega življenjskega okolja pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. "Dolgoročna in neomejena gospodarska rast pogosto presega zmogljivosti našega planeta, zato je skrb za okolje bolj kot kadarkoli nujna," je poudaril. Med ključnimi izzivi na področju stanja v okolju je Vajgl izpostavil kakovost zraka. "Slovenija zlasti ob gozdnatih in podeželskih območjih pogosto daje vtis čistega zraka, a se v resnici soočamo z izrazitimi izzivi v večjih mestih in industrijskih središčih. Predvsem pozimi, ko se začne kurilna sezona, pogosto beležimo visoke ravni prašnih delcev, ki so neposredna posledica kurjenja v individualnih kuriščih, prometu in industriji," je navedel.

Na panelih izpostavili nujnost ukrepov in večjega medsektorskega povezovanja

Sledili so trije paneli, na katerih so svoje poglede podali raziskovalci iz različnih znanstvenih disciplin, predstavniki institucij in drugi strokovnjaki. Direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na ministrstvu za okolje Mojca Dolinar je opozorila, da se je v zadnjih 60 letih globalna temperatura dvignila za 2,5 stopinje Celzija, do sredine stoletja pa se bo dvignila za vsaj še eno stopinjo. Posledice tega se bodo odrazile v daljših in intenzivnejših vročinskih valovih, na letni ravni pa bo več padavin, predvsem na račun zimskih padavin. "Žal pa te zimske padavine ne bodo več v obliki snega oziroma vedno manj," je opozorila.

Poleg znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 na ničlo rešitev za zaustavitev trenutnih trendov Dolinar vidi v dobrih ukrepih prilagajanja, pri katerih pa v Sloveniji zaostajamo.

Da bi se morali ukrepi prilagajanja izvajati vzporedno z ukrepi blaženja, pa je prepričana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Pri tem je opozorila tudi na neusklajenost v posameznih sektorjih pri oblikovanju teh politik. Skrbi jo tudi trenutni trend pisanja novih strategij prilagajanja, saj po njeni oceni dobre strategije v nekaterih sektorjih že obstajajo, a se žal do sedaj niso izvajale.

To, da se bo moral trenutnim trendom zelenega prehoda prilagoditi tudi gospodarski sektor, pa je poudaril okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein iz Umanotere. "Še naprej lahko spodbujamo energetsko intenzivno industrijo, ampak to nas bo zelo drago stalo," je posvaril.

Nekdanji evropski komisar v Evropski komisiji Janez Potočnik pa je povedal, da je za trenutno krizo kriva netrajnostna raba naravnih virov. V okviru tega bi morali najti rešitev za to, kako človekove potrebe zadovoljiti z manj porabe naravnih virov.

Predstavitev ključnih ugotovitev in priporočil ukrepanja pa bodo pristojni objavili teden dni po forumu. To je bil četrti predsedničin forum, ki poteka v času mandata predsednice Pirc Musar. Ti forumi so povezani s strateško pomembnimi temami za prihodnost Slovenije in ljudi.