Predsednica poziva k transparentnemu obveščanju o gradnji Jeka 2

Predsednica Nataša Pirc Musar je v javnem pozivu najprej poudarila, da podpira namero poslank in poslancev pri sprejetju resolucije o miroljubni rabi jedrske energije, prav tako podpira načelni referendum o opredelitvi glede jedrske prihodnosti države in posebej o izgradnji nove jedrske elektrarne.

Ker pa se ji zdi, da javnost o projektu gradnje Jeka 2 ne ve dovolj, je izpostavila pet vprašanj, na katera bi morala javnost dobiti odgovore. "Prav vsak med nami mora biti dobro seznanjen z usmeritvami oziroma alternativami naše energetske in posebej jedrske prihodnosti. Ljudje so tisti, ki so in bodo živeli s pametnimi in napačnimi odločitvami politike," je poudarila.

Kot prvo se je vprašala, zakaj koalicija ne izpolnjuje lastnih zavez. Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da bodo volivci o Jeku 2 na referendumu najverjetneje odločali dvakrat, zdaj pa je na vidiku samo načelni referendum o podpori jedrski energiji, o obljubljenem informiranem referendumu o konkretni investiciji, ki ga predvideva koalicijska pogodba, pa ni govora.

Nadalje predsednica meni, da bi javnost morala jasno vedeti, kdo bo financiral izgradnjo nove jedrske elektrarne, katere gradnja je ocenjena na okoli 16 milijard evrov, stroški pa se lahko med gradnjo še močno povečajo. "Smo prepričani, da zmoremo obvladovati ta finančna tveganja?" zanima Pirc Musarjevo.

Jasno je treba povedati tudi, kakšna bo cena električne energije v Sloveniji na račun nove jedrske elektrarne in kaj bomo naredili, če bo ceneje elektriko uvažati, investicija pa se bo izkazala za napačno naložbo, kot je bil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, je zapisala.

Pomembno vprašanje predstavlja tudi vizija energetske preskrbe v Sloveniji. Glede na stroške gradnje se je smiselno vprašati, ali Slovenija lahko preživi brez jedrske energije.

Pirc Musarjevi se ob tem zdi nesmotrno, da bo referendumska odločitev za dolgoročno rabo jedrske energije potekala ob dejstvu, da vprašanje radioaktivnih odpadkov iz obstoječe jedrske elektrarne še ni rešeno.

"Vse to niso vprašanja za strokovne ožje kroge. To so vprašanja za javnost, ki iz svojih žepov plačuje tako za velike projekte kot za velike napake politikov," je poudarila. Ob tem je podala tri predloge, kako si politika lahko pridobi zaupanje javnosti.

Kot prvo bi državni zbor po njeni oceni moral dodelati besedilo resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, saj v obstoječi različici niso jasno opredeljene obveznosti vlade – katere koli vlade – da po opravljenem referendumu glede načelne opredelitve o rabi jedrske energije pripravi elaborat o projektu, o katerem bodo, ko bo dokončan, državljani na referendumu odločali še enkrat.

Prepričana je, da je drugi referendum nujen, zato predlagatelje referenduma poziva k ponovnemu premisleku o spremembi referendumskega vprašanja, in sicer tako, kot predlagajo Mladi za podnebno pravičnost. Državljani bi najprej odločali o tem, ali podpirajo pripravo projekta ali ne. V primeru uspešnosti tega referenduma pa bi nadalje odločali o tem, ali podpiramo obliko projektne izvedbe, kot bo predstavljena čez leta. 

Nazadnje je predsednica republike izpostavila še, da je v Sloveniji treba zagotoviti najširšo, vključujočo in demokratično razpravo o energetski prihodnosti Slovenije in v okviru te o morebitni izgradnji nove jedrske elektrarne.

Poslankam in poslancem je ob tem sporočila, da bi z dopolnjeno resolucijo o rabi jedrske energije, v kateri bo jasno zapisana zaveza za izvedbo drugega, investicijskega referenduma za izgradnjo nove jedrske elektrarne, svojim volivcem in volivkam sporočili, da podpirajo in si resnično želijo transparentne, iskrene in poštene razprave.

"Politik dela za naslednje volitve, državnik pa za prihodnje generacije. Pozivam vas, da v procesu sprejemanja tako težke in zgodovinske odločitve ravnate državniško," je še zapisala.