Raziskovalci so v 12 izbranih državah z metodo profiliranja živil ugotavljali, kako zdrava so na tržišču razpoložljiva živila, so izpostavili glavni namen raziskave na Inštitutu za nutricionistiko. Uživanje visoko procesiranih predpakiranih živil v nekaterih državah predstavlja že dve tretjini dnevnega energijskega vnosa, kar je v nasprotju s smernicami zdrave prehrane. Takšna živila so namreč pogosto energijsko bogata, a revna s hranili, so opozorili na inštitutu.
Raziskava je pokazala, da so med državami znatne razlike v hranilni sestavi razpoložljivih predpakiranih živil. Čeprav je sestava teh živil v prvi vrsti odvisna od proizvajalcev, so razlogi za opažene razlike med državami odvisni tudi od vrste drugih dejavnikov, vključno z nacionalnimi regulatornimi omejitvami ter prehranskimi navadami in ozaveščenostjo prebivalcev, so ugotovitve povzeli na inštitutu.
Med drugim so rezultati raziskave pokazali, da je v Sloveniji razpoložljivih veliko zdravih živil, vendar je treba potrošnikom pomagati, da jih bodo v množici ponudbe uspeli prepoznati in se bodo zanje odločali.
"Mnogi slovenski potrošniki radi posegajo po običajnih nesladkanih mlečnih izdelkih, kar ni značilno za vse države. Opažam, da v mnogih evropskih državah sladkajo tudi naravne jogurte. To pri nas ni običajno in upam, da bo tako tudi ostalo, saj jogurt že naravno vsebuje okrog štiri grame sladkorjev na 100 gramov, kar je povsem dovolj," je izpostavil Igor Pravst, ki je vodil slovenski del raziskave.
V Sloveniji pa so po prehranski sestavi znatno slabše od mednarodnega povprečja predvsem brezalkoholne pijače, prigrizki in mesni izdelki.
Rezultati raziskave so bili objavljeni tudi v znanstveni reviji s področja raziskovanja debelosti Obesity Reviews.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.