Predor Šentvid in operacijske mize kot primera slabih javnih naročil

"Javna naročila bi morala služiti državam kot neke vrste mehanizem za spodbujanje gospodarne rabe sredstev," je dejal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. A v Sloveniji je vse prej kot tako. Kot je povedal Šoltes, so javna naročila povzdignjena v pravno normo od leta 1997, od takrat pa se "zadeva slabša". Šoltes je o težavah javnih naročil sicer govoril na novinarski konferenci Iniciative zdravnikov, saj so nepravilnosti pri javnih naročanjih eden od razlogov, zakaj je naš zdravstveni sistem v tako slabem stanju.

Na računskem sodišču so za 24ur.com kot primer slabe prakse pri javnem naročilu navedli ravno primer iz zdravstva – naročanje 18 operacijskih miz v ljubljanskem kliničnem centru. Sodišče v poročilu iz leta 2006 ugotavlja, da ministrstvo za zdravje pri nalogah, povezanih z upravljanjem z medicinsko opremo, ni bilo učinkovito. Sodišče je okrcalo tudi klinični center, saj ta ni imel ustreznih evidenc, ocenilo pa je tudi, da klinični center ne more učinkovito upravljati z medicinsko opremo brez integriranega informacijskega sistema.

Vendar pa z javnimi naročili nimajo težav le v zdravstvu. Težave z javnim naročanjem so v vseh sektorjih, ki ta sistem uporabljajo. V zadnjem letnem poročilu je računsko sodišče navedlo najpogostejše napake in nepravilnosti. Tako je sodišče ugotovilo, da je načrtovanje investicij, nakupov ali naročil storitev v predrazpisni fazi pomanjkljivo, uporaba izjem je neutemeljena, prav tako je neutemeljena uporaba manj konkurenčnega postopka javnega naročanja. Razpisna dokumentacija oziroma objava javnega naročila je pogosto nejasna, naročnik pa pri pripravi ponudbe od ponudnika velikokrat zahteva vpisovanje istih podatkov v več različnih obrazcev.

Med najpogostejšimi napakami je tudi to, da vsem zainteresiranim potencialnim ponudnikom pred rokom za oddajo ponudb hkrati omogočijo vpogled v tehnično specifikacijo javnega naročila. To namreč po besedah računskega sodišča predstavlja nevarnost dogovarjanja ponudnikov pri oblikovanju cen in drugih komercialnih pogojev.

Težave so tudi pri postavljanju pogojev. Ti so pretirano strogi, nejasni za ugotavljanje sposobnosti ali pa neustrezno opredeljeni. Hkrati je tudi preveč meril in podmeril, kar vodi v nepregledno ocenjevanje, celo za tistega, ki je merila določil, torej naročnika samega. Po drugi strani pa se pogosto dogaja tudi, da zahtevnost pogojev znižajo, kar vodi v nevarnost ogrožanja konkurence, enakopravnosti ponudnikov in gospodarnosti.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da se javna naročila iz neutemeljenih razlogov delijo na več manjših. Aneksi se sklepajo brez izvedenega ustreznega postopka javnega naročanja, ob tem pa se aneksi sklepajo tudi za več del, za "nepredvidena" in "nujna" dela in za dodatno naročena dela. Na koncu lahko po vrednosti tudi presežejo vrednost po osnovni pogodbi.

Prav tako imajo naročniki pogosto pomanjkljiv nadzor nad izvajanjem posameznih določil pogodbe. "Spomenik" javnim naročanjem, ki poleg osnovne pogodbe dobijo še številne anekse in se tako cena projekta znatno poveča, je predor Šentvid. Po podatkih računskega sodišča so stroški predora narasli z 41 milijonov na 123 milijonov evrov. Stroški celotne trase pa so narasli s 136 milijonov na 309 milijonov evrov.

Šoltes je ocenil, da smo se pri javnih naročilih osredotočili predvsem na formalizacijo postopkov in ne vsebino. "Nekako nismo niti sposobni meriti več učinkov javnega naročanja in nekako nam je to področje definitivno ušlo iz rok," je dejal.

Težave z javnimi naročili se vlečejo že več let, a kljub spremembam zakonodaje neke prave rešitve še nismo dočakali. Šoltes je med drugim dejal, da bi morali razmisliti tudi o odgovornosti. Ne samo o politični, ki se po Šoltesovih besedah pri nas redko uporabi in izvede na ustrezen način, pač pa tudi o poslovodni odgovornosti, ki bi imela za posledico kazensko in odškodninsko odgovornost. "Mogoče je treba razmisliti o tem, da ti dve odgovornosti jasno ločimo pri nosilcih javnih pooblastil. Tukaj mislim na eni strani tiste, ki dejansko izvajajo javna naročila, na drugi pa pristojne ministre, ki podpisujejo različne dokumente," je dodal Šoltes.