Predor rešitev za Vršič?

Cesta prek 1611 metrov visokega prelaza Vršič, kjer je samo minuli vikend zapadlo okoli pol metra snega, je bila od leta 2000 dalje v zimskih mesecih v povprečju zaprta kar 51 dni. Medtem ko se na Direkciji RS za ceste sprašujejo o smiselnosti vzdrževanja prevoznosti ceste v zimskem času, na bovški občini rešitev vidijo v 1,3-kilometrskem predoru.

Cesta prek Vršiča je trenutno zaprta. "Naše strokovno mnenje je, da je v teh ostrih razmerah in stanju, kot je sedaj, odprtje ceste neracionalno, povzroča pa se tudi velika škoda na objektih zaradi soljenja. Od odprtja v zimskem času je evidentno tudi hitro propadanje ceste. Promet v zimskem času, razen ob zelo lepem vremenu in vikendih, ni velik," poudarjajo na direkciji.

Po njihovih besedah bi veljalo razmisliti o smiselnosti vzdrževanja prevoznosti prelaza v ostrih zimskih razmerah, za kar so v lanski zimi namenili 34.000 evrov, saj je meja še "znosnega" vzdrževanja pri 1200 metrih nad morjem.

Rekonstrukcija ceste ali predor?

Zato so na direkciji v letih 2006 in 2007 izdelali idejna projekta rekonstrukcije regionalne ceste od Bovca preko Vršiča in naprej po t.i. Ruski cesti z ukrepi za zagotovitev celoletne prevoznosti. Na obstoječi trasi bi tako postavili dve galeriji, zaščitne mreže, sisteme za nadzorovano proženje snežnih plazov in drugo zaščito, kar bi po predračunski vrednosti stalo 42 milijonov evrov.

Ker se z rekonstrukcijo po sedanji trasi ceste ne strinjajo, so na občini Bovec lansko jesen naročili idejno študijo o izgradnji predora. "S približno 1,3 kilometra dolgim predorom bi rešili težave s snežnimi plazovi v zgornjem delu, promet po cesti med gradnjo ne bi bil oviran, hkrati pa bi v poletnih mesecih lažje uredili mirujoči promet na Vršiču," je povedal bovški župan Danijel Krivec. Prevoznost ceste preko Vršiča je smiselna tudi v zimskih mesecih, iskanje rešitev pa se, zlasti zaradi nezainteresiranosti na gorenjski strani, vleče že predolgo, je izpostavil.

Po njegovih besedah bi gradnja predora po prvih ocenah stala okoli 20 milijonov evrov in bi bila na dolgi rok cenejša ter ustreznejša rešitev, tudi za okolje, saj območje Vršiča leži v Triglavskem narodnem parku. S predorom, ki bi pot preko prelaza skrajšal za približno 15 minut, bi se lahko povečal turistični obisk na Bovškem, za številne domačine pa je jeseniška bolnišnica bližje od tiste v Šempetru pri Gorici, je poudaril.

Svojo študijo je bovška občina zato poslala na direkcijo in Družbo za državne ceste. "Čakamo na sestanek, na katerem bi strokovno pregledali obe varianti. Menimo, da ima naša rešitev več pozitivnih lastnosti," je poudaril Krivec. Z njim se strinja tudi Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika znanstveno-raziskovalnega centra SAZU.

Z gradnjo predora, ki bi povezal območje pod Erjavčevo kočo na gorenjski in razgledišče pri Šupci na primorski strani, bi se izognili večini lavinsko ogroženih pobočij, zato je ta možnost dolgoročno najbolj sprejemljiva rešitev lavinskih in drugih z erozijo povezanih težav na ožjem območju prelaza, je poudaril Pavšek. V preteklosti  je snežna odeja na Vršiču segala tudi 12 metrov visoko, je dodal.

Na direkciji predloga bovške občine podrobneje niso komentirali, ampak so le pojasnili, da je Ljubljanski urbanistični zavod že leta 2005 izdelal študijo s tremi različicami predora. Ker gre za študijo, ni možno podati realnih predračunskih vrednosti, je pa v proračunu potrebno zagotoviti denar za nadaljevanje aktivnosti pri pripravi izvedbene projektne dokumentacije za zagotovitev celoletne prevoznosti preko prelaza Vršič, so opozorili na direkciji za ceste.