Poslanci o predlogu, da bi predsednik države potrjeval ministre

Po predlogu bi v postopku imenovanja vlade potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade prenesli z DZ na predsednika republike, ki bi imel pri tem predvsem protokolarno vlogo. Ob tem bi tudi odpravili možnost interpelacije ministrov, ohranili pa možnost interpelacije celotne vlade. Po predlogu tudi ne bi več z zakonom urejali števila ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

Predlog je septembra 2022 vložilo 56 poslancev Svobode, SD in NSi s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine NSi Janezom Ciglerjem Kraljem, a so v NSi predlogu pri glasovanju na ustavni komisiji odtegnili podporo. Jožef Horvat (NSi) je v stališču poslanske skupine danes sicer izrazil prepričanje, da sedanja ureditev hromi naš demokratični sistem. Dejal pa je, da bolj, ko so računali, da se v postopku približujejo ciljni ravnini, bolj so opažali, da zadostne politične volje ne bo. Med razlogi, zaradi katerih je NSi na ustavni komisiji glasovala proti predlogu za začetek postopka ustavnih sprememb, je Horvat navedel tudi "kar nekaj kršitev tako poslovnika DZ kot tudi ustave, kar ne gradi pozitivne klime za spremembo ustave".

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na to zatrdila, da DZ dela v okviru ustave in zakonov ter spoštuje poslovnik DZ. "Karkoli pa je narobe, pa je treba prijaviti ustreznim organom," je poudarila. Podporo predlogu za začetek postopka za spremembe ustave z osnutkom ustavnega zakona, o katerem bo DZ glasoval ob koncu današnje seje in ki za potrditev potrebuje dvotretjinsko večino, pa so v stališčih poslanskih skupin napovedali v Svobodi, SD, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Po besedah Lucije Tacer (Svoboda) je sistem imenovanja vlade v Sloveniji neučinkovit. Ker so zaznali, da vsi deli predloga ne uživajo ustavne večine, so strokovno skupino pozvali k oblikovanju treh možnih osnutkov predlaganih sprememb. Tako bi lahko denimo spremenili samo določbo glede urejanja števila ministrstev ali skupaj s to še prenos potrjevanja ministrov z DZ na predsednika republike, ne bi pa odpravili interpelacije ministrov, ki je najbolj sporen del, je pojasnila Tacer. Po njenih besedah verjamejo, da za vsaj eno od alternativ obstaja zadostna podpora, a je NSi "brez povezovalnega pristopa na ustavni komisiji od svojih predlogov odstopila".

Poslanci SD bodo po besedah Meire Hot upoštevali argumente strokovne skupine za spremembo ustave ter predlog podprli, a so do njega zadržani. S predlaganimi spremembami bi zmanjšali vlogo in moč DZ pri oblikovanju vlade, je poudarila Hot. Prav tako bi bilo treba po njenih besedah razjasniti vlogo predsednika republike, z ukinitvijo interpelacije ministra pa bi se pretrgala neposredna odgovornost ministrov do DZ. Smiselno bi bilo razmisliti o ohranitvi možnosti interpelacije ministra, menijo v SD.

V Levici ne podpirajo argumentov za pohitritev postopka imenovanja vlade, saj da nobena vlada doslej ni bila postavljena v pretirano dolgem času. S prenosom imenovanja ministrov bi se pomembno poseglo v odnos med dvema vejama oblasti, je dejala Nataša Sukič. Izpostavila je nadzorno vlogo DZ, zato tudi ne podpirajo ukinitve instituta interpelacije posameznega ministra. Je pa po besedah Sukič nepotrebna določba ustave, da se število ministrstev določa z zakonom, in so to spremembo pripravljeni podpreti, saj da jih je SDS pred tremi leti "naučila, da je to lahko resna težava".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je podprl razloge za spremembo ustave v smeri lažjega, hitrejšega in učinkovitejšega oblikovanja vlade. Kritičen je bil do koalicije, ki da predloga "ni hitreje spravila naprej", in do NSi, ki je predlog vložila, zdaj pa ga ne podpira. Po mnenju poslancev stranke Demokrati še ni prepozno za spremembe ustave.

V SDS pa predlogu nasprotujejo, saj da ne prinaša izboljšav. Kot je dejal Andrej Poglajen, so ureditve v drugih državah raznolike ter prilagojene specifičnim zgodovinskim in političnim razmeram. Interpelacija omogoča hitro in učinkovito razjasnitev odgovornosti posameznih ministrov, ne da bi ogrozili stabilnost celotne vlade, če bi vsaka vlada lahko povsem arbitrarno spreminjala svojo strukturo, pa bi se otežilo delovanje državne uprave in drugih podsistemov, je pojasnil.