Za en dan prestavili potrjevanje predloga zakona o obnovi po avgustovski ujmi

Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kot se imenuje s polnim imenom, obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in občinskim združenjem. 

Na današnji seji vlade, ki jo je vodil Luka Mesec, je vladna ekipa opravila obsežno vsebinsko debato o predlogu zakona. Zakonski predlog je po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča v veliki meri usklajen. "Nekaj stvari je še nejasnih, zato smo potrjevanje zakona prestavili za en dan," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister Boštjančič. Pojasnil je še, da ne gre za velika vsebinska vprašanja, ki jih ne bi mogli rešiti v 24 urah. "Pričakovati je, da bomo predlog zakona potrdili v četrtek na dopisni seji. Nekaj zadev je treba namreč še razčistiti. Ne gre za posebej velika vprašanja, a presodili smo, da si je dobro vzeti še en dan," je odločitev pojasnil Boštjančič.

Podrobnosti zakona bodo zato podrobneje komentirali jutri. Minister je pojasnil le, da gre za dileme med različnimi resorji. "Na eni strani gre za tehtanje ukrepov, ki jih želimo čim hitreje vpeljati in za katere želimo, da dajo čim prej rezultate, po drugi pa za tehtanje nevarnosti, da se te ukrepe ne bi zlorabljalo za kakšne druge namene," je dejal minister.

Dejstvo, da danes na seji vlade ni bilo premierja Roberta Goloba – ta je po petkovi operaciji še na bolniški – po njegovih besedah ne igra nobene vloge pri časovnici sprejemanja tega zakona. Vanj želi vlada vključiti tudi nekaj predlogov opozicije.

Gre za zelo obsežen zakon, ki ima okoli 150 členov, je navedel minister. 

Kako bi vlada financirala obnovo po katastrofalnih avgustovskih poplavah?

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč naj bi po poročanju portala N1 s 1. januarjem prihodnje leto predvideval ustanovitev posebnega proračunskega sklada, ki bi ga financirali iz treh različnih virov. Glede na predlog bi vlada začasno zvišala obdavčitev dobičkov podjetij, uvedla davek na bilančno vsoto bank ter posegla v dobiček Slovenskega državnega holdinga (SDH). Na te načine naj bi zbrali 1,635 milijarde evrov. 

Zvišanje obdavčitev dobičkov podjetij oziroma zvišanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb bi bilo začasno. Poleg tega naj bi predlog predvideval, da se bo do leta 2028 povišala stopnja davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov, s čimer bi v proračunski sklad zbrali 975 milijona evrov, piše N1. 

Tudi davek na bilančno vsoto bank naj bi bil začasen, in sicer za obdobje petih let. Dodatni davek bi se plačeval po stopnji 0,2 odstotka od osnove, ki jo predstavlja bilančna vsota banke, do leta 2028. V petih letih bi tako vlada iz tega naslova zbrala 400 milijonov evrov. Za enako obdobje pa po uveljavitvi zakona čisti tudi dobiček SDH. Bilančni dobiček preteklega poslovnega leta je, kot piše v predlogu zakona, v znesku 189,87 milijona evrov ustrezno visok, da bi ga bilo mogoče že letos uporabiti tudi za namen ukrepov predlaganega zakona.

Gospodarstveniki opozarjajo na dodatno obremenitev

Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in občinskim združenjem.

V začetku novembra je na temo priprave zakona potekal tudi vrh parlamentarnih strank. Kljub trenutnim političnim napetostim je bilo zaznati precejšnjo mero soglasja o predvidenih ukrepih za obnovo infrastrukture in pomoč občinam, prebivalstvu in podjetjem. Je pa opozicija kot izrazito negativno izpostavila predvsem predvideno dodatno obremenitev gospodarstva.

Zakon bo glede na osnutek namreč prinesel začasen petletni davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka in prav tako pet let trajajočo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Že z novelo interventnega zakona se je medtem vlada odpovedala solidarnostnemu prispevku, ki bi ga plačevali vsi državljani.

Gospodarska združenja so zaradi teh predvidenih dodatnih obremenitev znova na nogah in pri tem izpostavljajo negativne posledice za gospodarstvo v času siceršnjega umirjanja rasti BDP in nespodbudnih razmer v mednarodnem okolju.

Razprava glede predvidenih dodatnih virov za financiranje obnove bi tako lahko v DZ, ki naj bi zakon sprejel do konca leta, zasenčila vse druge zakonske rešitve za čim boj učinkovito obnovo in normalizacijo razmer po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne države.

Vlada bo med drugim razpravljala tudi o predlogu zakona o minimalnem davku, katerega cilj je zagotavljanje 15-odstotne svetovne minimalne davčne stopnje za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov. Ta ukrep je rezultat intenzivnih pogajanj med 138 državami v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20.

Vlada bo na seji med drugim obravnavala predlog novele zakona o javni rabi slovenščine, ki med drugim prinaša definicijo javne rabe slovenščine ter prenovo določb o inšpekcijskem nadzoru in kazenskih določb.