Predlog zakona o debirokratizaciji pred obravnavo na vladi

Predlog zakona, ki ga je pripravil lani ustanovljeni vladni strateški svet za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju, bi uvedel socialno kapico za plačilo prispevkov pri plači 6000 evrov bruto, je razvidno iz gradiva, objavljenega na spletnih straneh vlade. To bi pomenilo, da zaposleni z višjo plačo od tega zneska ne bi plačevali nič višjih prispevkov za socialno varnost kot tisti, ki imajo plačo šest tisoč evrov bruto. Nad tem zneskom bi se obračunavala le akontacija dohodnine.

Register prebivalstva bi se poleg z imenom, priimkom, matično številko in hišnim fizičnim naslovom prebivališča dopolnil z elektronskim naslovom in s tem naslovom povezano mobilno številko. Sporočanje teh dveh podatkov načeloma ne bi bilo obvezno; izjema bi bili posamezniki, ki bi za več kot 14 dni zapustili stalni naslov prebivališča. Ti bi morali upravni enoti sporočiti svoj elektronski naslov za vročanje ali pa za vročanje pooblastiti drugo osebo.

Tisti, ki bi sporočili elektronski naslov in mobilno številko, bi upravno pošto po predlogu novega zakona dobivali po elektronski poti. S tem, ko bi sporočili elektronski naslov, bi potrdili zavedanje, da sami nosijo odgovornost za stopnjo varnosti, ki jim jo elektronski naslov zagotavlja.

Predlagana je tudi ustanovitev uradnega registra predpisov, ki naj bi zakonodajo naredil preglednejšo. Vanj naj bi bili sicer vključeni le državni predpisi, torej zakoni in podzakonski predpisi, ki jih sprejemajo DZ, vlada in ministrstva.

Zakonski predlog vključuje tudi poenostavitev, da se plačilo s plačilno kartico šteje za negotovinsko plačilo in ne za gotovinsko plačilo, kot je to zdaj zapisano v zakonu o davčnem potrjevanju računov. Račun bo končnemu kupcu prodajalec moral izdati le na njegovo zahtevo. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve, ki bi račun plačal z gotovino, pa bi moral prevzeti račun in ga shraniti neposredno po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali tržnega inšpektorata.

Povečali bi tudi pooblastila državnih sekretarjev. Ti bi lahko v primeru potrditve zakona izdajali odločbe v upravnih postopkih, kar so lahko do zdaj počeli le ministri.

ZSSS: Predlog zakona zmanjšuje pravno varnost ljudi

Na predlog zakona so se doslej med drugim odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so opozorili, da zmanjšuje pravno varnost ljudi, spreminja sistem obveščanja o pravicah javnih uslužbencev in daje velika pooblastila državnim organom. Pozvali so tudi k socialnemu dialogu.

Informacijska pooblaščenka pa je, kot je razvidno iz besedila predloga zakona, med drugim podvomila v namen zbiranja elektronskih naslovov in telefonskih številk državljanov ter v potrebo po takih zbirkah osebnih podatkov. Vladna stran je na to med drugim odgovorila, da je osnovni namen zbiranja kontaktnih podatkov o prebivalcih Slovenije lažja in učinkovitejša komunikacija uradnih oseb s strankami v postopkih, ki je v 21. stoletju očitno presegla zgolj podatek o stalnem in začasnem prebivališču.

Na nujnost debirokratizacije je vodja strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič opozoril tudi v intervjuju za marčevsko številko glasila Kluba Slovenskih podjetnikov (SBC) Podjetnik. O konkretnejši časovnici je govoril pri ukrepih na davčnem področju; kot je dejal, bodo večje spremembe tam verjetno uvedene leta 2022 ali 2023.