Predlog: za vzdrževanje planinskih poti 400.000 evrov namenskih sredstev

Kot je pojasnila Mateja Udovč, prvopodpisana pod zakonski predlog, bo ministrstvo, pristojno za turizem, v ta namen na letni ravni zagotovilo 400.000 evrov. Sredstva bodo po njenih besedah namenjena predvsem za obnovo in vzdrževanje planinskih poti ter za materialno-tehnično pomoč markacistom, ki pa bodo delo še naprej opravljali prostovoljno.

Bistvo predloga je "v neposrednem državnem proračunskem financiranju usposabljanj in izpopolnjevanj markacistov ter nabavi njihove osebne in zaščitne opreme, sredstev za njihovo delo, materialno-tehničnih sredstev, orodja in transporta. Neposredno proračunsko financiranje pa je omogočeno tudi lokalnim skupnostim za poti na njihovih območjih," je pojasnila poslanka.

Kot je poudarila, dobro označene in vzdrževane planinske poti zmanjšajo potencialne nevarnosti za pohodnike, posledično pa tudi razbremenijo reševalne službe. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pristojen tudi za turizem, pa je po njenih besedah prepoznal pomembnost ustreznega vzdrževanja planinske infrastrukture za ohranjanje planinstva na Slovenskem in tudi razvoj gorskega turizma. Ključni element za promocijo tega turizma je varen dostop, je pojasnila Udovčeva.

Da se sredstva ne bi porabljala nenamensko, so po besedah poslanca NSi Andreja Černigoja v predlog novele zakona zapisali tudi varovalke, ki bodo zahtevale zelo pregledno in jasno porabo javnih sredstev. Ocenjujejo pa, da bo 400.000 evrov na letni ravni bistveno pripomoglo k lažjemu, predvsem pa trajnejšemu načrtovanju dela na tem področju.

Kot je dejal Tomaž Lisec (SDS), so predlagane rešitve tako zahvala kot tudi spodbuda za delo planinske zveze, vseh društev znotraj nje in vseh markacistov, ki so že doslej skrbeli, da smo Slovenke in Slovenci, hkrati pa tudi tuji obiskovalci naših gora, imeli prave informacije in označbe za varno hojo po planinskih poteh.

Po besedah Udovčeve v sedanjem zakonu ni posebej definiranega sistemskega vira financiranja. Financiranje urejanja planinskih poti je bilo naloženo Planinski zvezi Slovenije (PZS), kar pa vsako leto težje zmorejo, je pojasnil predsednik PZS Jože Rovan.

Po njegovih navedbah skrbijo za 10.600 kilometrov markiranih planinski poti. "Če bi vso to razdaljo skupaj zložili v eno samo pot, potem bi bila enaka razdalji od Ljubljane do Pekinga po kopnem," je ponazoril Rovan in dodal, da za vse te poti skrbi 800 ustrezno šolanih planinskih delavcev, markacistov.

Ker je teh premalo, bodo s sredstvi, ki jih predvideva danes vložena novela, lahko pospešili šolanje markacistov. Težava je namreč predvsem v pomanjkanju sredstev v društvih, medtem ko je prostovoljcev k sreči še vedno dovolj. Predvsem pa bodo poskušali pomladiti vrste markacistov, saj so nekatera dela tako zahtevna, da zahtevajo markaciste v mlajših letih.

Lani so po Rovanovih besedah opravili približno 50.000 delovnih ur, od tega 2000 ur za akcije na najzahtevnejših poteh, kjer sta potrebna posebna varovalna oprema in tudi določeno alpinistično znanje. A kljub temu stanje ni idealno in je zaprtih kar nekaj poti, saj društva preprosto nimajo denarja in dela odlašajo.

Obisk gora je v stalnem porastu, kljub epidemiji covida-19 je v gorah ogromno ljudi. Stalni vir financiranja pa jim bo omogočil tudi načrtovanje in sistematično delo.