Bi morali uvesti davek na rdeče meso?

Velika Britanija se je aprila pridružila tistim državam, ki so uvedle davek na sladke pijače. Zdaj pa raziskovalci na Univerzi v Oxfordu predlagajo tudi uvedbo davka na rdeče meso in predelane mesnine. Zakaj? Razlog je v škodljivosti prepogostega uživanja teh živil, za katere je že Svetovna zdravstvena organizacija leta 2015 dejala, da bi se jih morali izogibati, saj povečujejo tveganje za nastanek raka.

Z višjimi cenami mesa in predelanih mesnin bi, kot ocenjujejo v najnovejši raziskavi, porabo mesa zmanjšali na dve porciji na teden – trenutno ljudje v razvitih državah zaužijejo eno porcijo na dan. Izračunali so, da bi z uvedbo davka na govedino, svinjino in jagnjetino po svetu lahko rešili 220.000 življenj in prihranili 35,2 milijardi evrov v le dveh letih.

Raziskovalci Univerze v Oxfordu ocenjujejo, da zaradi posledic uživanja rdečega mesa in predelanih mesnin vsako leto na svetu umre okoli 2,4 milijona ljudi, poleg tega pa to svetovno gospodarstvo obremeni za okoli 251 milijard evrov.

“Nihče ne želi, da bi vlade ljudem govorile, kaj lahko in česa ne smejo jesti,” pravi vodja raziskave Marco Springmann z Univerze v Oxfordu. Vendar pa se moramo zavedati, da je pretirano uživanje nekaterih živil škodljivo zdravju in predstavlja veliko breme za zdravstvene blagajne po svetu, dodaja.

Kakšen bi moral biti davek?

Po predlogu raziskovalcev bi se višina davkov razlikovala od države do države glede na to, kakšna je dejanska poraba teh živil in kakšna je njihova trenutna cena. Denimo, za Veliko Britanijo predlagajo 14-odstotni davek na rdeče meso in 79-odstotni davek na predelane mesnine. V ZDA bi se cene rdečega mesa povišale za 34 odstotkov, predelane mesnine pa bi se podražile za 163 odstotkov.

Glede na to, koliko predelanih mesnin zaužijejo, bi morali v Nemčiji za ta živila po teh izračunih uvesti kar 166-odstotni davek, na Švedskem pa 185-odstotni davek, da bi pokrili javnozdravstveno škodo, ki nastane.

Za Slovenijo bi po izračunih morali uvesti 12,8-odstotni davek na rdeče meso in 62-odstotni davek na predelane mesnine. To bi denimo pomenilo, da bi za kilogram govejega bočnika, ki trenutno pri enem od trgovcev stane 6,98 evra, po tej obdavčitvi morali odšteti 7,84 evra – torej skoraj en evro več. Za 10 dag pakirane slanine, ki trenutno stane okoli 1,39 evra, pa bi morali, če bi uvedli ta davek, odšteti 2,25 evra.

Ali bi takšna obdavčitev prišla v poštev oziroma ali lahko v prihodnje pričakujemo podoben predlog, nam na ministrstvu za zdravje niso odgovorili.

V Sloveniji zaužijemo preveč rdečega mesa in predelanih mesnin

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nam potrdili, da raziskave kažejo, da v Sloveniji “zaužijemo nekoliko preveč mesa, zlasti pa preveč predelanih mesnih izdelkov, ki jih povezujemo z večjim tveganjem za nekatere sodobne bolezni”. Vendar pa so skeptični do dejanskih učinkov takšnega ukrepa (višje obdavčitve rdečega mesa).

“Z vidika zaščite in krepitve javnega zdravja smo bolj naklonjeni spodbujanju večje dostopnosti do priporočenih živil, kot sta npr. zelenjava in sadje ali kvalitetnih beljakovinskih virov, kot so kakovostne ribe, puste vrste kakovostnega mesa, priporočeni mlečni izdelki ipd. Za mnoge socialno ekonomsko šibke skupine prebivalstva bi tak ukrep omogočil njihovo večjo dostopnost. Po drugi strani je treba v sodelovanju z industrijo spodbujati preoblikovanje živil slabše prehranske kakovosti v izdelke z izboljšano sestavo oziroma spodbujati take postopke predelave mesa, da se tveganje za zdravje zmanjša,” poudarjata Matej Gregorič in Urška Blaznik z NIJZ.

Kaj kažejo statistični podatki? Lani smo v Sloveniji porabili skoraj 60 kilogramov govedine, svinjine, ovčjega, kozjega in konjskega mesa na prebivalca. To pomeni več kot kilogram rdečega mesa na teden. 

V povprečju v Sloveniji porabimo skoraj enkrat toliko svinjine kot govedine. Zagotovo je razlog za večjo potrošnjo svinjine tudi v ceni. Svinjina je namreč cenejša od govedine. Takole pa so se gibale maloprodajne cene svinjskega in govejega stegna v zadnjih 10 letih: 

Nutricionist: Podražitvi 'nezdravih' živil bi morala slediti pocenitev bolj zdravih izbir

Pri nas je bil predlog za uvedbo davka na sladke pijače umaknjen, čeprav je imel močno podporo v stroki, saj sladke pijače niso del uravnotežene prehrane in jih za preživetje ne potrebujemo. Namesto tega smo sprejeli ukrep podpore samozavezam industrije, da bodo zmanjšale vsebnost sladkorja v pijačah. Učinkovitost tega ukrepa še ni znana. Obdavčitev mesa bi bila najbrž še težje izvedljiva.

Pa so davki lahko rešitev za to, da ljudje začnejo manj posegati po nezdravih živilih? “Davki in takse so lahko uporabno orodje na področju javnega zdravja, kar je bilo pokazano že na več primerih. Z vidika javne sprejemljivosti ukrepa je pri tem zelo pomembno, da se tako zbrani prihodki uporabljajo z enakim ciljem. Npr., če se neka živila podražijo, ker bi njihov vnos želeli omejevati, je prav, da se na ta račun pocenijo živila, katerih uživanje želimo spodbujati, ali pa, da se tako zbrana sredstva kako drugače namensko uporabijo na področju spodbujanja zdrave prehrane. Ukrep mora biti seveda dobro premišljen, smotrno pa je seveda začeti z najbolj tveganimi hranili in kategorijami živil,” pravi Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Toda dodaja, da bi glede na usodo davka na sladke pijače takšen predlog, če se bo sploh pojavil pri nas, težko dobil podporo.

Podobno meni Janez Salobir z Biotehniške fakultete, ki v tej raziskavi vidi predvsem zanimivo “matematično, ekonomsko telovadbo brez resne teže, ki pa bi imela ob uvedbi zelo verjetno škodljive posledice za zdravje in s tem na finance”. Pravi, da so obdavčitve morda lahko smiselne pri stvareh, ki so z vidika zagotavljanja prehranskih potreb nepotrebne. “Recimo, alkohol in sladkor, ki vnašata v prehrano le po eno hranilo, ki ju pri našem načinu prehrane ne potrebujemo. Meso pa je kompleksno živilo, ki vnaša v prehrano snovi, ki jih druge skupine živil sploh ne vsebujejo, jih vsebujejo malo in/ali so zelo slabo izkoristljive. Zato je tak ukrep dvorezen meč.” Če bi uvedli davek na meso oziroma mesnine, bi s tem najbolj prizadeli tiste, ki so že tako na robu revščine, pravi. “Stvar je takšna: ljudje, ki uživajo veliko poceni rdečega mesa in mesnin, so tisti, ki manj zaslužijo. Pogosto tudi tisti, ki imajo manj časa. Če to obdavčimo, bodo ti tega jedli manj, a potem bodo uživali živila, ki jim bodo še bolj škodila. Se pravi, bodo posegali po še več živilih z veliko sladkorja, prečiščenimi ogljikovimi hidrati, z veliko maščob z neugodno sestavo, in bodo zaradi tega še prej umirali zaradi sladkorne in srčno-žilne bolezni, debelosti in drugih.”

Salobir poudarja, da je rdeče meso zdravo, a prekomerno uživanje rdečega mesa in predvsem mesnin ob hkratnem premajhnem uživanju zelenjave in sadja dokazano poveča tveganje nastanek raka na debelem črevesu. "Moramo pa se zavedati, da je označevanje živil ali skupin živil, tudi preko davkov, za "dobra", "slaba" ali "super" škodljivo, saj vodi do napačnih prehranskih navad," še opozarja Salobir.

Napotki za manjšo porabo rdečega mesa in predelanih mesnin

V Sloveniji nimamo smernic o priporočeni porabi rdečega mesa, pač pa ponavadi povzemamo tuje vire. Tako denimo Salobir izpostavlja smernice, ki jih je pripravila Velika Britanija, kjer tistim, ki uživajo več kot 90 gramov rdečega mesa in mesnin dnevno, priporočajo, da količino zmanjšajo na 70 gramov dnevno, kar je povprečje v državi. V grobem to pomeni približno 500 gramov rdečega mesa in mesnin na teden.

Na NIJZ so nam posredovali nacionalna priporočila zdravega prehranjevanja, ki na jedilnik vključujejo uživanje pustega rdečega mesa največ dvakrat do trikrat na teden, belega mesa (perutninsko meso) do trikrat na teden, rib pa vsaj enkrat do dvakrat na teden.

Prehranski cilj je zaužiti manj mesa, vendar bolj kakovostnega. Na NIJZ pravijo, da bi bilo smiselno del rdečega mesa in mesnin zamenjati z ribami, ki jih v Sloveniji pojemo premalo. “Vemo pa, da bi zamenjava mesnih izdelkov z ribami prinesla dvojni pozitivni učinek: zmanjšali bi količino slabih nasičenih maščob in povečali količino koristnih omega-3 maščobnih kislin, ki so pomembne v preventivi srčno-žilnih obolenj. Za Slovenijo smo pred leti že izračunali, da bi v primeru, če bi zaužili vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan, na ta način lahko zmanjšali tveganje za srčno žilne bolezni za 10 odstotkov, za možgansko kap za šest odstotkov in za nekatere vrste raka za šest odstotkov,” pojasnjujejo na NIJZ.

Globalno zmanjšanje porabe rdečega mesa bi imelo učinke tudi na okolje

Poleg zdravstvenega vidika, raziskovalci z Oxforda izpostavljajo tudi okoljevarstveni vidik zmanjšane porabe rdečega mesa. Če bi države po svetu upoštevale njihov predlog o višji obdavčitvi rdečega mesa in predelanih mesnin, bi to pomenilo za 16 odstotkov manjšo porabo tega mesa na globalni ravni, so izračunali. S tem pa bi zmanjšali toplogredne emisije za okoli 100 milijonov ton, kar bi imelo pozitiven učinek na klimatske spremembe.

Živinoreja izkorišča večino kmetijskih zemljišč (83 odstotkov) in prispeva za okoli 60 odstotkov kmetijskih toplogrednih plinov, kažejo izsledki raziskave, ki so jo v ločeni raziskavi objavili maja. Zato z zmanjšanjem porabe živalskih izdelkov prispevamo tudi k manjši obremenitvi okolja.

“To seveda drži, ampak življenje zahteva nek ogljični odtis. Z vidika okolja vsekakor pretiravanje z mesom ni dobro, tudi z vidika zdravja ni. Ampak neko količino je pa treba pojesti,” zaključi Salobir. Ključ je torej v zmernosti.

V Sloveniji je sicer situacija nekoliko drugačna kot v svetu. Prispevek živinoreje k izpustom toplogrednih plinov je v Sloveniji po ocenah Kmetijskega inštituta 7,67-odstoten, kar je približno štirikrat manj od izpustov v prometu. V zadnjih treh desetletjih (od 1986) so se izpusti toplogrednih plinov iz živinoreje zmanjšali za 12 odstotkov, izpusti na kilogram prirejenega mleka pa za 35 odstotkov.