V dokumentu, ki smo ga pridobili v uredništvu in ki govori o dolgoročni ureditvi helikopterskih prevozov HNMP, ki ga je sprejela vlada, piše, da bi to še vedno izvajala Slovenska vojska, a ne tako kot danes. Če so zdaj helikopterji še vedno "vojaški", ta dokument predvideva, da bi štiri helikopterje Bell 412 obnovili, predelali in nadgradili – za namene HNMP. Prav tako bi zaposlili in usposobili kadre, ki bi te naloge izvajali. Kot je možno razbrati, bi te helikopterje namenili le za HNMP, kot kaže v dokumentu, bi bili namenski, kar bi zadoščalo evropskim kriterijem. Te je Slovenija leta delno ignorirala, delno pa se sklicevala na evropsko pravo, ki omogoča, da država članica sama določi način urejanja HNMP.
Slovenija je bila po poskusu, da bi to opravljala zasebna podjetja, v precepu, kako bi to uredili. Zasebna podjetja so se takrat izkazala za dražja, prav tako bi opravljala le določene storitve, ostalo bi še vedno morali opravljati vojaški oziroma policijski helikopterji. Zavarovalnice so takrat dejale, da so zasebniki predragi, dražji od državnih zrakoplovov, zato je ta ideja hitro zamrla. A težava je bila v tem, da evropske direktive predvidevajo, da bi za potrebe HNMP imeli namenske helikopterje z vgrajeno opremo in stalno pripravljenostjo. To smo reševali z modularnim konceptom, dejstvo pa je, da tega nismo izpolnjevali, denarja za nakup novih helikopterjev pa tudi nismo imeli.
Država mora spoštovati Uredbo EK št. 965/2012, ki določa zahteve za operatorje, ki nameravajo opravljati HNMP, a hkrati uredba ES št 216/2008 pravi, da je ni treba upoštevati, kadar so naprave, osebje itd. v državnih institucionalnih okvirih – vojska, carina, obalna straža … To ne pomeni, da gre lahko vse po starem, saj morajo helikopterji še vedno dosegati standard, kot ga zahtevajo prejšnje uredbe, in današnje stanje tako ni zadovoljivo. Vprašanje časa je torej, kdaj bi Slovenijo lahko tudi doletelo kakšno opozorilo oziroma kazen.
Vlada je že leta 2017, ko so v javnost prišli prvi indici, da ni vse po črki zakona, glede HNMP določila, da se dolgoročno izvaja kot državna aktivnost s helikopterji Slovenske vojske in Policije. Leta 2018 in nato 2019 je že bilo govora, da bi se štiri vojaške helikopterje preuredilo za namene HNMP, a vojaški proračun ni omogočal nakupa novih, zato se je zadeva premikala zelo počasi. Zdaj, kot kaže, bo denarna injekcija v Slovensko vojsko omogočila, da dokončno uredimo helikoptersko reševanje.
Vojska opravlja HNMP, svoje naloge pa težje
Slovenska vojska ni imela želje, da bi dolgoročno opravljala HNMP na takšen način, ko mora z istimi helikopterji poleg rednih nalog opravljati še reševanja. To se je dejansko kazalo s tem, da so za potrebe reševanja morali uporabljati celotno floto Bell 412, štiri v pripravljenosti, dva v rezervi, dva v procesu vzdrževanja, za namenske naloge Slovenske vojske pa so v praksi ostajali le štirje Cougarji.
"Trenutno stanje, ko je v veljavi začasen sklep Vlade RS, na podlagi katerega se HNMP izvaja s helikopterji Slovenske vojske, dolgoročno ni vzdržno, niti se ne zagotavlja celovite podpore zdravstvenemu sistemu, ki je pristojen za HNMP", pišejo v predlogu, ki je bil sprejet na vladi. Tako omenjajo, da bi se poleg ljubljanskega in mariborskega letališča uredila še tretja letalska baza v Postojni, štiri helikopterje pa bi popolnoma predali za potrebe HNMP, za potrebe Slovenske vojske pa kupili štiri nove Cougarje. S tem bi uredili razmere v obeh sistemih. Postojnska baza, ki bi bila nova, pa bi omogočala pokritje jugovzhodnega in vzhodnega dela Slovenije, predvsem pa hitrejše prevoze do bolnišničnih centrov.
Sam predlog za nakup Cougarjev ni nov, gre za namenski nakup helikopterjev, ki jih je Slovenska vojska delno zajela tudi že v novem paketu financiranja vojske v višini 780 milijonov evrov, delno pa tudi iz svojega (bodočega) proračuna. Prav tako je pripravljena investicijska dokumentacija, s katero je poleg prenove celotne flote helikopterjev Bell 412 v naslednjih treh letih mišljen tudi dokup dveh Cougarjev. "Ministrstvo za zdravje izvede nakup štirih kompletov namenske opreme, ki bo skupaj z posodobitvijo helikopterjev Bell 412 omogočala izvajanje dejavnosti in operativnost flote", še piše v predlogu. Ta oprema bi omogočila uporabo vseh helikopterjev Bell 412 za potrebe helikopterskih nujnih medicinskih prevozov, sekundarnih prevozov, prevozov inkubatorja, gorskega reševanja in gašenja.
V predlogu še piše, da bi celotna ureditev stala približno 18 milijonov evrov (nadgradnja helikopterjev, baz, opreme), letni strošek bi bil približno osem milijonov in še usposabljanje posadk. A če pogledamo, da so v letu 2020, v koronavirusnem letu in med omejitvami, opravili približno 600 letov, od tega več kot 450 za potrebe HNMP, gre za pomembno investicijo v zdravstvo. Število operacij in posredovanj se vsako leto povečuje, zato je dolgoročna rešitev tudi nujna.
Uprava RS za zaščito in reševanje bo v mesecu dni pripravila in uskladila načrt aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč, medbolnišnične prevoze, prevoze otrok v inkubatorjih ter za iskanje in reševanje zrakoplovov.
Kako bo z mariborskim letališčem?
Poleg treh baz in treh posadk, ki bi delovale čez dan, bi dve posadki delovali tudi v nočnem času, a tukaj se lahko zaplete z letališčem v Mariboru. Če letalska baza na Brniku omogoča 24-urno delovanje, pa mednarodno letališče pri Mariboru tega ne dopušča. To deluje samo od 9. do 17. ure v poletnem času, saj država oziroma ministrstvo za infrastrukturo prek DRI ne zagotovi dodatnih sredstev za delovanje letališča. "Obratovalni čas je skladen z obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o opravljanju storitev za obratovanje letališča, sklenjene med DRI in Ministrstvom za infrastrukturo. Pogojen je s trenutno kadrovsko zasedbo tako DRI kot Kontrole zračnega prometa Slovenije, d. o. o., (KZPS) ter upoštevaje največji skupni pozitivni ekonomski učinek." so sporočili z DRI. "Nekateri uporabniki letališča s predlaganim delovnim časom niso soglašali, zato je po usklajevanju, na katerem so sodelovali predstavniki zainteresiranih strani, odločbo o obratovalnem času izdal minister, pristojen za infrastrukturo", so še zapisali in dodali, da bi bil daljši delovni čas možen, če bi bili zagotovljeni dodatni kadrovski viri.
Neuradno naj bi težavo predstavljali stroški daljšega delovnega časa, nekaj deset tisoč evrov na mesec, a naj ministrstvo za infrastrukturo nad višjimi stroški ne bi bilo navdušeno. Z DRI so na vprašanje o stroških odgovorili: "Daljši obratovalni čas bi bilo mogoče zagotoviti ob zaposlitvi petih dodatnih sodelavcev v DRI, kar bi pomenilo mesečni strošek v višini ca. 18.000,00 EUR (brez DDV)." Treba je poudariti, da v to ceno ni všteta cena kontrolorjev, a ta naj ne bi presegala nekaj tisoč evrov. Sicer pa je "predlog za podaljšanje obratovalnega časa DRI prejel od Letalskega centra Maribor", so še sporočili z DRI. Prav v slednjem je šolanje pilotov omejeno, saj izgubijo številne ure, ko bi v normalnih razmerah lahko leteli.
V vojski so razmišljali, da bi težave na letališču pri Mariboru rešili tako, da bi uredili pristajalno območje pri mariborski vojašnici, a gre za veliko investicijo, saj bi morali zgraditi rezervoarje in varnostne cone ter poskrbeti za tehnično opremljenost. Prav tako so razmišljali, da bi povečali zmogljivosti Brnika oziroma letališča v Cerkljah, a bi to v praksi pomenilo, da bi imel vzhod države za HNMP na voljo le osem ur.
KOMENTARJI (151)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.