Poslanec Levice Miha Kordiš je na današnji seji v imenu predlagateljev opozoril, da so enostarševska gospodinjstva med najranljivejšimi skupinami v Sloveniji – kar ena petina jih živi pod pragom tveganja revščine. Socialna slika pa se še posebej zaostri v razmerah, ko otroci ne prejemajo preživnine od odsotnega starša, je dejal. Država je po njegovih besedah tako stisko in neplačevanje preživnin že predvidela, a je do tega nadomestila zelo težko priti. Mati mora namreč ob neplačevanju preživnine svojo pravico iskati po sodnih poteh.
Zato v Levici po njegovih besedah predlagajo poenostavitev postopka tako, da se nadomestilo preživnine že na začetku dokazovanja prenese z upravičenca na sklad. Otroci, ki preživnine ne prejemajo, bi tako po njegovem pojasnilu prišli do nadomestila brez sodnih procesov, ki so praviloma neprijetni in dolgotrajni. Poleg tega neizplačana preživnina ne bi več spadala med dohodke, ki vplivajo na določanje zneska za upravičenost do denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev, je dejal Kordiš, ki je danes na seji pogrešal predstavnike vlade.
Marko Koprivc (SD) je spomnil, da so podobne zakonske spremembe za rešitev problema neplačanih preživnin poslanci SD na odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide septembra že enkrat podprli, a jih je odbor večinsko zavrnil. "SD še vedno ocenjujemo, da bi tudi tokrat predlagana sprememba predstavljala prvi korak, ki bi olajšal upravljanje pravice do nadomestila za preživnino, zato bomo podprli sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo," je dejal.
"V Levici predlagamo sistem, v katerem država zaščiti najšibkejše. Sistem, ki ne poglablja neenakih razmerij moči med posamezniki, in sistem, v katerem je država resnično posrednik med šibkejšim in močnejšim," je pojasnil poslanec Primož Siter.

V LMŠ kot sopredlagatelji zakona po besedah poslanke Andreje Zabret verjamejo, da bo danes prevladal razum in bodo koalicijski poslanci ob odločanju podprli predlog zakona. Še enkrat je spomnila na konvencijo o otrokovih pravicah, ki pravi, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, ki jih vodijo bodisi državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo. "In danes gre za otroke," je dejala.
Predlog podpirajo tudi v SAB, NeP in SNS. V SAB po navedbah Andreja Rajha menijo, da je ta na videz majhna sprememba eden izmed pomembnih korakov k cilju pravične obravnave najranljivejših skupin, zlasti otrok, saj jim omogoča brezskrbnejše otroštvo ali šolanje in hkrati rešuje marsikatero socialno stisko enostarševskih družin.
Jurij Lep je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev izpostavil, da so spremembe na tem področju nujne, saj gre za občutljivo problematiko, ki je ni mogoče presojati zgolj z obstoječimi zakonskimi določili, temveč predvsem z vidika izvajanja v praksi. "Pričakujemo, da bo tokrat v koaliciji več posluha za spremembe, ki jih predlaga del opozicije," je dejal. Dušan Šiško (SNS) je opozoril na statistične podatke, po katerih je v Sloveniji malo več kot 50.000 enostarševskih družin in prek 70.000 določenih preživnin. "Torej vsaj 70.000 razlogov za spore in tehtnih razlogov, da se začne to področje urejati na vseh ravneh," je poudaril in napovedal podporo.
V koaliciji branili veljavni zakon
V koaliciji so branili veljavni zakon. Lidija Ivanuša (SDS) je ocenila, da postopek pridobitve nadomestila preživnine, ko preživninski zavezanec ne plača preživnine, ni preveč zapleten, kot želi predstaviti predlagatelj. Predlagana ureditev po njenem mnenju širi polje potencialnih manipulacij, zato v SDS predloga ne podpirajo.
Aleksander Reberšek (NSi) je dejal, da v stranki temu predlogu sprememb niso naklonjeni, saj zagovarjajo, da naj se država ne vmešava v družinsko življenje, ampak naj se zadeve po načelu subsidiarnosti najprej uredijo v družinah. Vodja poslancev NSi Jožef Horvat pa je ob glasovanju povedal, da so se ob ponovni preučitvi zakona in ne glede na to, da je minister za delo Janez Cigler to rešitev pripravil v sistemski zakonodaji, v NSi odločili, da bodo danes v prvi obravnavi zakon podprli.
Podobne spremembe zakona, ki jih je vložila Levica, so sicer 22. septembra v državnem zboru končale zakonodajno pot, saj je bil predlog že na matičnem odboru zavrnjen.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.