Glavni cilj predloga novele zakona je implementacija odločb ustavnega sodišča iz let 2015 in 2019. Prejšnji zakon je bil namreč neustaven v delu, ki ureja postopek sprejema osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Predlog nove zakonske ureditve pa upošteva, da je takšna oseba sposobna privoliti v zdravljenje oz. oskrbo ali ju zavrniti. S tem ji je dana možnost, da lahko sodeluje v postopku odvzema njene prostosti.
Predlog novele hkrati določa vzpostavitev mreže varovanih oddelkov in evidenco njihove zasedenosti, do katere bodo lahko neposredno dostopala sodišča, ki odločajo, v kateri zavod naj osebo namesti. Določa tudi minimalne prostorske in tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati varovani oddelki socialnovarstvenih zavodov.
Zakonodajni predlog določa tudi posebno varstvo otrok, ki še niso dopolnili 15 let, v postopkih sprejema v oddelek in večjo opolnomočenost mladoletnikov, ki so dopolnili 15 let, v postopku zdravljenja. Določbe zakona usklajuje tudi z določbami družinskega zakonika.
Predlog novele tako po navedbah predlagateljev zagotavlja varstvo človekovih pravic na področju osebne svobode, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva ter svobodo gibanja. Izboljšati želijo dostop do storitev in preprečiti podaljšanje čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke.
Podporo noveli so napovedale poslanske skupine Svoboda, SD, Levica in NSi. V koaliciji so ob tem poudarili, da si bodo na področju duševnega zdravja prizadevali za deinstitucionalizacijo, dostopnost do storitev in destigmatizacijo. Zato bo najverjetneje treba sprejeti še kakšno novelo tega zakona.
Predlogu nasprotujejo v SDS, saj po njihovem mnenju ministrstvo za zdravje pri pripravi novele ni slišalo stroke, želeli so le "narediti kljukico", da spremembe sledijo odločbam ustavnega sodišča. Poslanci so sicer brez glasu proti sprejeli koalicijska dopolnila k predlogu novele zakona. Končno odločitev bo DZ sprejel ob tretji obravnavi na naslednji seji.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.