Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec, je vladi poslala predlog za spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Predlog je vlada zdaj na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve obravnavala in sprejela mnenje: predloga sprememb zakona ne podpira, saj ocenjuje, da v tem trenutku ni potrebe po spremembi zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo ne glede na to še vedno tri mesece aktivno spremljalo izvajanje novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, sprejemalo pa bo tudi pripombe glede težav oziroma nemožnosti v zvezi z njegovim izvajanjem.

Ministrstvo je pripravilo tudi priporočila, odgovore na pogosta vprašanja, ki so objavljena na spletu, in organiziralo več strokovnih svetovanj glede uporabe novele zakona v praksi. Vzpostavilo je tudi poseben elektronski predal evidence.mddsz@gov.si, kjer zbira pobude in predloge glede na zaznane težave v praksi. "Prejete pobude in zaznane težave bo preučilo in nato glede na utemeljenost ocenilo potrebnost priprave sprememb," so sporočili ob tem.

'Pri obveznosti beleženja delovnega časa ne gre za novost'

Ugotavljajo sicer, da se je v praksi pojavilo precej netočnosti oziroma nepravilnosti glede novosti, zato so dodatno pojasnili, da je moral delodajalec že na podlagi zakona iz leta 2006 dnevno voditi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero se dnevno vpisuje za posameznega delavca podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela itn.

"Pri obveznosti beleženja delovnega časa tako ne gre za novost," opominjajo ter dodajajo, da novost ni niti to, da je za delavca evidenco treba voditi dnevno. Glede na dolgoletne ugotovitve inšpektorata za delo (od leta 2005 naprej) se evidenca le dopolnjuje z nekoliko podrobnejšimi podatki, s katerimi mora delodajalec razpolagati že na podlagi delovnopravne zakonodaje. Način vodenja tako ostaja enak, razen za kršitelje in delodajalce, ki v elektronsko vodenje evidenc pristanejo prostovoljno na pobudo delavcev.

"Kar se slabšalno navaja 'štempljanje', bi se moralo izvajati že na podlagi zakona iz leta 2006, in sicer na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. V praksi bi se to moralo zagotavljati na način, da sta znana začetek in zaključek opravljanja dela, dnevno pa se zabeleži skupni seštevek opravljenih ur dela," so poudarili.

Z novelo zakona je bilo predvideno daljše obdobje med uveljavitvijo in začetkom uporabe zakona

Vsak delodajalec lahko sam svobodno izbira način vodenja evidence, pojasnjujejo. Zato zavračajo očitke, da elektronsko evidentiranje predstavlja dodatne birokratske ovire in dodatne stroške. "Novela zakona o evidentiranju določa uvedbo obveznega elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa le za kršitelje – za tiste delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa ali zaradi vodenja evidenc, pri čemer obveznost traja dve leti," ob tem opominjajo.

Glede problematike oseb, za katere je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa po novem, pa poudarjajo, da zakon jasneje in ožje določa razmerja, za katera je treba ob zaposlenih delavcih tudi voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Presoja obveznosti vodenja evidenc za te osebe in ustreznosti izvedbe evidentiranja je sicer odvisna od posamičnega delodajalca in situacije v posameznem konkretnem primeru, a ob tem dodajajo, da se definicija v svojem temelju v razmerju do teh oseb (npr. funkcionarjev in poslovodnih oseb) ne spreminja glede na prej veljavno zakonodajo.

Glede izpostavljenih dilem v zvezi z uveljavitvijo rešitev, ki jih prinaša novela zakona, dodatno pojasnjujejo še, da je bilo že z novelo zakona predvideno daljše obdobje med uveljavitvijo in začetkom uporabe zakona.

Novela je bila sprejeta 21. aprila letos, veljati je začela 20. maja, uporabljati pa se je začela 20. novembra 2023. "Kasnejše obdobje začetka uporabe novele zakona je bilo določeno prav z namenom pravočasne in ustrezne seznanitve vseh deležnikov in njihove morebitne potrebne prilagoditve," še dodajajo.