'Predlagani ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi'

Strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete so prepričani, da omenjeni predlogi predstavljajo premik iz ene skrajnosti v drugo, kar ni nikoli rešitev, zato pozivajo odločevalce, da pred sprejemom ukrepov temeljito pretehtajo tako prednosti kot slabosti različnih upravljavskih možnosti, predvsem z vidika njihovega prenosa v prakso in njihovih družbenih in gospodarskih posledic, zaželenih in nezaželenih.

Kot poudarjajo, ne nasprotujejo trajnostnemu in zakonitemu odstrelu volkov in medvedov, saj se jim zdi nujen upravljavski ukrep, pomemben za zagotavljanje sobivanja. "Nikakor pa ne podpiramo drastičnih redukcij populacij obeh vrst, ki se jih v zadnjem času predlaga," sporočajo. Po njihovem mnenju bi vse radikalne rešitve, ki se kot predlogi pojavljajo v medijih, prinesle več slabosti kot koristi (to so popolna zaščita zveri, odstrel več kot polovice celotne populacije ali omejevanje velikosti populacije na določeno, slabo argumentirano število).

"Povezave med konflikti in številčnostjo namreč še zdaleč niso neposredne in sorazmerne. Za zajezitev trenutnih konfliktov tako drastični ukrepi niso potrebni, niti ne bi bili učinkoviti. Nekateri od teh radikalnih predlogov so tudi v nasprotju z zakonodajo ter jim močno nasprotuje pomemben del slovenske javnosti. Zato bi se zlahka ponovil lanski scenarij, ko je sodišče zaradi pritožb delov javnosti odstrel medvedov popolnoma zaustavilo, kar je bil po naši oceni eden ključnih katalizatorjev letošnjih revoltov lokalnih skupnosti. S tem bi se težave in družbeni konflikti še dodatno poglobili, dodatno bi se znižala tudi družbena sprejemljivost do zveri, predvsem med lokalnimi prebivalci. Skakanje iz ene skrajnosti (popolna prepoved odstrela) v drugo (radikalni odstrel) po lastnih in tujih izkušnjah prinaša mnogo več težav kot rešitev. Najprej za ljudi, pa tudi za divje in domače živali," poudarjajo.

Strokovnjaki še pojasnjujejo, da je natančno uravnavanje številčnosti prostoživečih živali v naravi, še posebej to velja za volka, zelo zahtevno in v praksi, zaradi velikih nihanj v njihovi številčnosti v posameznih obdobjih leta ter velikih prostorskih razsežnosti, na katerih se posamezni volkovi oziroma skupine zadržujejo ter jih branijo pred drugimi volkovi oziroma skupinami, praktično nemogoče. "Za ljudi in njihove dejavnosti je precej bolj kot število zveri pomembno število škod oziroma konfliktov, ki jih zveri povzročajo," poudarjajo na biotehniški fakulteti in dodajajo, da je zato ključno, da se usmerimo predvsem v učinkovito preprečevanje teh težav. "V ta namen je na voljo več preizkušenih ukrepov, med katerimi je tudi odstrel."

A ukrepe je treba uporabljati razumno, ne pa pavšalno in populistično, pravijo. Prav tako jih je treba prilagajati lokalnim razmeram in vrsti zveri. Za njihovo izvajanje pa je nujno zagotoviti finančno podporo države različnim deležnikom v lokalnem okolju, na katere prisotnost velikih zveri tako ali drugače vpliva, in tako zagotavljati predpogoje za uspešno sobivanje.

"Nekateri predlogi se nanašajo na coniranje, pri čemer bi Slovenijo razdelili na območja, kjer bi medved in volk lahko živela ter na območja, kjer ju ne bi smelo biti. Glede tega predloga smo enotnega mnenja, da je v Sloveniji takšen princip upravljanja v praksi zelo težko uresničljiv, kar med drugim kažejo izkušnje s podobnim upravljanjem z medvedom v preteklosti. Še težje bi takšen sistem vzpostavili pri volku, za katerega je značilno teritorialno vedenje ter velike razdalje, ki jih mlade živali naredijo po odselitvi iz rodnih tropov. Dodatna težava je zagotoviti podporo sistemu, ki državljane razdeli na 'prvorazredne' in 'drugorazredne'  prebivalce, pojavijo pa se tudi pravne težave, povezane z izplačevanjem kmetijskih subvencij, odškodnin ter naravovarstveno zakonodajo. Zato je namesto coniranja območij prisotnosti posamezne vrste primernejša rešitev coniranje ukrepov glede na razmere z namenom prilagodljivega in učinkovitega preprečevanja problemov in njihovega hitrega reševanja, če se pojavijo," še zaključujejo.