Predlagana petpredmetna poklicna matura na ravni splošne mature

Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o maturi. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature, je na novinarski konferenci po seji pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.

Z novelo zakona o maturi vlada po Logajevih besedah sledi strokovnim izhodiščem in ciljem javnega sistema vzgoje in izobraževanja. "Rešitve, ki jih opredeljuje predlog sprememb zakona o maturi, temeljijo na zagotavljanju višjega nivoja znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki bi se v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu. Ti dijaki bodo lahko po uveljavitvi zakona opravljali petpredmetno poklicno maturo," je povedal.

Pri tem bodo opravljali maturo iz splošno izobraževalnih predmetov (matematika, tuj jezik in učni jezik oz. slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na ravni splošne mature. Priprave na maturo bodo zagotovljene na šoli, na kateri je dijak vpisan. 

To po navedbah Logaja vključuje dodatne učne ure iz splošno-izobraževalnih predmetov, z namenom, da se tem dijakom zagotovi ustrezna podpora pri doseganju standardov znanja. S takšnimi rešitvami vlada po njegovih besedah med drugim sledi tudi načelu enakih možnosti.

Rešitve v predlagani noveli po ministrovem prepričanju zagotavljajo tudi priložnosti za nadarjene dijake, ki so lahko na ta način bolj poglobljenega znanja deležni že v obdobju srednješolskega izobraževanja. 

"Dosedanje rešitve tega niso omogočale, saj morajo dijaki srednjih strokovnih šol za priprave na opravljanje petega izbirnega predmeta mature sami poiskati srednjo šolo oziroma gimnazijski program, ki jim omogoča priprave na izbrani predmet," je opozoril.

Poleg omenjene spremembe novela med drugim prav tako izenačuje možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, bodo po sprejetju zakona lahko po njegovem pojasnilu ne zgolj popravljali negativno oceno, ampak tudi izboljšali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, kot to velja za kandidate splošne mature.

Cilj predloga sprememb je usklajen s predlogom zakona o visokem šolstvu, ki ureja pogoje za vpis v študijske programe. "Sprejetje zakona je nujno zaradi dviga kakovosti srednješolskega izobraževanja kot osnove za uspešno nadaljevanje študija na univerzitetnih in enovitih magistrskih študijih," je še dodal Logaj.

Na novinarsko vprašanje v zvezi s pomisleki o razvrednotenju strokovnih predmetov, ki so bili izraženi v javni razpravi, je Logaj odgovoril, da v nobenem primeru ne gre za to. 

"Vsaj poklicna matura, pa najsi bo štiripredmetna ali petpredmetna še vedno obdrži tiste predmete, ki so že sedaj na poklicni maturi. Gre za pristop. Dijaki, ki so želeli na univerzitetni študij, so morali za peti predmet najti sami šolo, kjer so opravljali splošno izobraževalni predmet," je pojasnil.

Spomnil je na podatke, ki kažejo, da je uspeh dijakov s poklicno maturo na univerzitetnem izobraževanju nižji od uspeha dijakov s splošno maturo, zato želijo z novelo zakona tem dijakom omogočiti višjo raven znanja.