Predstavnik stalne slovenske misije pri Združenih narodih v New Yorku je 31. decembra lani generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu predal listino o ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Slovenija je tako postala oseminštirideseta ustanovna članica bodočega sodišča. Za začetek veljavnosti statuta je potrebno šestdeset ratifikacij oziroma pristopov, ki bodo po vsej verjetnosti doseženi do poletja letos.
Slovenska vlada je besedilo predloga zakona o ratifikaciji Rimskega statuta MKS, ki ga je Slovenija podpisala 7. oktobra 1998 v Rimu, sprejela 15. novembra lani, državni zbor pa ga je sprejel 22. novembra lani. S statutom, sprejetim 17. julija 1998 v Rimu, se ustanavlja stalno Mednarodno kazensko sodišče, za razliko od ad hoc sodišč za nekdanjo Jugoslavijo in za Ruando.
V skladu z določbami statuta bo MKS pristojno za sojenje storilcem najhujših kaznivih dejanj, ki prizadenejo najvišje vrednote mednarodne skupnosti. Gre predvsem za kaznivo dejanje genocida, vojnega hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Za kaznivo dejanje agresije bo MKS pristojno šele sedem let po začetku veljavnosti statuta, saj se morajo države pogodbenice najprej dogovoriti glede znakov tega kaznivega dejanja in ga tako določiti.
Primarna pristojnost in odgovornost za odkrivanje, pregon in kaznovanje hudodelstev iz tega statuta je sicer še vedno na strani držav pogodbenic (načelo komplementarnosti), MKS pa lahko prevzame pristojnost za odločanje v konkretni zadevi samo takrat, kadar država sama ne zmore ali noče preganjati domnevnih storilcev. Vsebina statuta bo s ponedeljkom dosegljiva tudi na spletni strani zunanjega ministrstva.
