Nekdanji predsednik vrhovnega sodišča (VS) Mitja Deisinger in podpredsednik VS Marko Šorli, ki je omenjeno sodišče vodil od 18. decembra lani, ko je pretekel mandat Deisingerju, sta novemu predsedniku VS Francu Testenu, ki ga je državni zbor soglasno izvolil minuli petek, slavnostno predala posle in mu čestitala k izvolitvi.
Testen je ob primopredaji dejal, da sodstvo bolj kot besede čaka delo. Sicer pa je sodstvo "v dobri kondiciji", čemur se gre zahvaliti prav njegovima predhodnikoma, meni Testen.
Testen je povedal, da v sodstvu ni tako pomembno, kdo je predsednik VS, pač pa, kdo so sodniki. Vendar Testen ocenjuje, da je na vrhovnem sodišču "kompaktna skupina" in pričakuje, da bo delala dobro tudi naprej. Testenu je Deisinger podelil tudi pozlačeno slavnostno verigo, ki jo lahko nosi le predsednik VS. Vendar te Testen ne bo nosil. "Pretežka je, zato jo bom pustil kar v škatli," je dejal Testen, ki vidi v teži verige simboliko z odgovornim delom predsednika vrhovnega sodišča.
Deisinger, ki se je neuspešno potegoval za ponovni šestletni mandat na vrhu VS že novembra, je dejal, da pomeni soglasna podpora Testenu v državnem zboru obete za dobro delo tudi vnaprej, pa tudi odgovornost zlasti za odpravo sodnih zaostankov. Ob tem pa je Deisinger, ki ostaja zaposlen na VS kot vrhovni sodnik svetnik v kazenskem oddelku na VS, dejal, da je stanje na vrhovnem sodišču ob Testenovem nastopu boljše, kot je bilo ob začetku Deisingerjevega mandata leta 1997. Deisinger je dejal, da je bilo takrat sodišče v popolnem razsulu, slovensko sodstvo pa se je moralo pripraviti tudi na vstop v Evropsko unijo, kar pa jim je uspelo. Tudi podpredsednik VS Marko Šorli, ki bo na tej funkciji ostal do leta 2006, je prepričan, da bo z imenovanjem Testena slovensko sodstvo dobilo nov vzgon pri svojem delu.
Poslanke in poslanci so v petek z 62 glasovi za in brez glasu proti za novega predsednika vrhovnega sodišča izvolili 56-letnega Testena, ki je do tega tedna opravljal funkcijo vrhovnega sodnika v gospodarskem oddelku vrhovnega sodišča. Testen je mesto predsednika zasedel že v petek in tako na vrhu najvišjega sodišča v Sloveniji zamenjal podpredsednika sodišča Marka Šorlija, ki je kot podpredsednik vodil to sodišče praktično od julija lani, ko se je takratni predsednik Mitja Deisinger poškodoval in odšel na bolniško. Deisingerjev mandat je sicer uradno prenehal 17. decembra lani. Testen bo na vrhu vrhovnega sodišča šest let z možnostjo ponovne izvolitve.
Kot je znano, se je na prvi poziv (30. maja 2003) za kandidaturo za mesto predsednika VS prijavil le dotedanji predsednik VS Deisinger. Deisinger je nato dobil podporo tako sodnega sveta kot tudi pravosodnega ministra Ivana Bizjaka, ki ga je v imenovanje predlagal tudi državnemu zboru, a med poslankami in poslanci novembra lani ni dobil dovolj podpore. Zato je bil 11. decembra lani ponovno objavljen poziv za zbiranje kandidatur za novega predsednika VS, nanj pa so se prijavili trije kandidati. Najprej se je prijavil podpredsednik Šorli, tik pred iztekom poziva pa tudi Testen, ki naj bi ga k temu nagovorili iz političnih krogov. Zadnji se je na "tekmovanje" prijavil vodja civilnega oddelka na VS in predsednik Republiške volilne komisije Anton Gašper Frantar. Vendar ko je Testen dobil večinsko podporo članov sodnega sveta (10 od 11 glasov), je Frantar umaknil svojo kandidaturo, tako da sta v boju ostala le še Šorli in Testen. Slednji pa je nato dobil tudi večinsko podporo občne seje vrhovnega sodišča. Po obeh mnenjih se je med kandidatoma moral odločiti tudi minister za pravosodje Ivan Bizjak. Izbral je Testena, češ da ga je prepričal z izkušnjami in programom dela, ki ga je priložil kandidaturi.
Protestnih shod delavcev v pravosodju
Kmalu po primopredaji pa se je pred sodiščem zbralo okrog 200 sodnih delavcev, ki so s tihim polurnim protestom opozorili na svoj vse slabši gmotni položaj. Shod je sicer potekal med odmorom za malico, saj sodno osebje po zakonu ne sme stavkati.
Kot je povedal predsednik sindikata delavcev v pravosodju za ljubljansko območje Tomaž Virnik, tudi nova sistematizacija, ki bo stopila v veljavo z novim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ne spreminja plač na sodiščih. Zato so se odločili za protestni shod, ker zahtevajo, da se plače v javnem sektorju izenačijo, zlasti pa tudi znotraj pravosodja, kjer pa tudi prihaja do razlik. Ne kaže, da se bodo te nizke plače kaj povišale, opozarja Virnik, ki meni, da si žogico z rešitvijo njihovih nizkih plač izmenično podajata vrhovno sodišče in pravosodno ministrstvo. Novoizvoljeni predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen in predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar sta izkazala podporo delavcem, na pravosodnem ministrstvu pa ne razumejo, zakaj je do protestnega shoda prišlo v času, še preden je zakon o sistemu plač v javnem sektorju sploh začel veljati.
Kot je povedal predsednik sindikata delavcev v pravosodju za ljubljansko območje Tomaž Virnik, je zakon o javnih uslužbencih vsem državnim organom, tudi sodiščem, naložil pripravo novih aktov o sistemizaciji delovnih mest. Sodišča so akte o sistematizaciji dolžna pripraviti v skladu z omenjenim zakonom in uredbo o notranji organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Omenjeni zakon določa vrednotenje delovnih mest novih aktov o sistemizaciji oz. prevedbo sedaj veljavnih količnikov v nove količnike. Osnova za tako prevedbo pa so sedaj veljavni količniki sodnega osebja, tako pa se uslužbencem na sodiščih položaj z novimi akti o sistematizaciji ne spreminja. Virnik opozarja, da bi bilo potrebno glede na izrazito nizke plače sodnega osebja delovna mesta povsem na novo ovrednotiti.
