VIDEO: Türk: Vsak se bo odločil po svoji vesti

V okviru referendumske kampanje se je zadnji dan zvrstilo več dogodkov. Svoje stališče do zakonov, o katerih bodo volivke in volivci odločali v nedeljo, je predstavil tudi predsednik države Danilo Türk.

Predsednik je vse državljane pozval, naj se v čim večjem številu udeležijo referenduma in izkoristijo demokratično priložnost, ki jo referendum ponuja. ''Vedeti moramo, da se je razvojni model Republike Slovenije, naš ekonomski in socialni razvojni model v veliki meri izčrpal. Spremembe potrebujemo. Iz naše zgodovine tudi vemo, da je Slovenija napredovala vselej takrat, ko je sprejela dejstvo potrebnih sprememb in ko je bila sposobna poiskati poti do pravih sprememb in do dobrih praktičnih rešitev. In tudi o tem bomo razmišljali ob tem referendumu in po njem,'' je povedal.

Türk pravi, da na področju pokojnin potrebujemo spremembe, saj moramo pokojninski sistem spremeniti, zato da bomo zagotovili boljše pogoje življenja odhajajoči generaciji in da bomo zagotovili boljše pogoje prihajajoči generaciji. S tem bomo zagotovili tudi boljšo medgeneracijsko solidarnost. Türk je poudaril tudi, da so spremembe nujne tudi na področju referendumske ureditve. ''Bolj natančno, bolj skrbno in boljše mora biti opredeljeno to, kar v resnici spada na referendume, in bolje moramo vedeti, katere odločitve in kaj pričakujemo od tistih organov odločanja, ki jih je naša ustava opredelila kot najbolj odgovorne – Državni zbor in Vlado Republike Slovenije,'' je pojasnil.

ZZZS: Glasujte proti

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je državljanke in državljane pozvala, naj se referenduma udeležijo in glasujejo proti pokojninski reformi. Novi pokojninski zakon ne preprečuje revščine sedanjih upokojencev, pri bodočih pa bi bile pokojnine nižje, kot če bi bile odmerjene po sedanjem sistemu, je dejal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.

Zakon po njegovih besedah tudi ne rešuje težav pokojninske blagajne. Rešitve zanje so po njegovem v odpravljanju brezposelnosti, učinkoviti pravni državi in ustvarjanju pogojev, da bodo ljudje lahko delali dlje.

Kje in kdaj bodo brezposelni in mladi, ki praktično ne poznajo zaposlitev za nedoločen čas, dobili 43 let pokojninske dobe, se je vprašal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Nedvomno je cilj reforme tako zaostriti pogoje, da bi večina imela nizke pokojnine in bi tako privarčevali proračunski denar, je ugotavljal.

Zorko je še poudaril, da glas proti reformi pomeni odpiranje vrat za spremembe pokojninskega sistema, ki bodo dejansko odraz ne le medgeneracijske solidarnosti, ampak tudi medgeneracijskega konsenza. Pri čemer lahko dober, pravičen pokojninski zakon po besedah Semoliča nastane le v enakopravnem dialogu med vsemi partnerji.

Dejal je še, da ne gre za referendum sindikatov, ampak so ti le izkoristili priložnost, da ustvarijo pogoje, da o reformi odločijo ljudje na referendumu.

Ministri: Podprite pokojninsko reformo

Ministri Mitja Gaspari, Franc Križanič in Ivan Svetlik so na zadnji dan referendumske kampanje volivce še enkrat pozvali, naj podprejo pokojninsko reformo. Minister za razvoj in evropske zadeve se je osredotočil na argumente v kampanji, da vlada nima dovolj verodostojnosti pri zagovarjanju sprejete pokojninske reforme.

Minister za finance pa je zatrdil, da pokojninska reforma modernizira in ohranja socialno državo. Tistim, ki jo želijo ohraniti na trenutni ravni, sporoča, da naj v nedeljo glasujejo za reformo. Minister za delo, družino in socialne zadeve pa je dodal, da se s spremembo pokojninskega sistema ščiti celoten sistem socialne varnosti, saj sta medsebojno zelo prepletena. Opozoril je tudi, da alternativnih predlogo tej reformi ni, načelno govorjenje brez konkretnih drugih rešitev pa se mu zdi norčevanje iz državljanov.

Volivce poziva naj podprejo reformo, da bomo lahko "vsi z mirno vestjo gledali v oči" upokojencem, ki imajo v odsotnosti reforme že slabše usklajevanje pokojnin, delavcem, ki so pred upokojitvijo in bodo prejemali nižje pokojnine, in srednji ter mladi generaciji, ki se jim s prezgodnjim upokojevanjem nalaga težko breme "dražjega financiranja pokojnin in zmanjšanja sredstev za nova delovna mesta".

Glede transferjev iz proračuna v pokojninsko blagajno je Križanič dejal, da hitrega zmanjšanja ob potrditvi reforme ne bo, se bo pa ločilo sredstva za socialne transferje in pokojninsko blagajno. V štirih do petih letih pa meni, da se bo blagajna stabilizirala in se bodo transferji zmanjšali. Lani je šlo iz proračuna v pokojninsko blagajno 1,3 milijarde evrov.

Na trditve, da bi se dalo z boljšim pregonom sive ekonomije zagotoviti dovolj sredstev tudi za stabilne pokojnine, je finančni minister dejal, da bi lahko modernizacija informacijskega sistema davčne uprave, davčne blagajne in okrepljen nadzor bistveno zmanjšali obseg davčnih utaj, vendar pa pokojninske blagajne s pregonom dela na črno ni moč stabilizirati.

SD: Za zakone in za državo

SD bo ne glede na izid na referendumu ravnala v prid ljudi in ne bo dopustila, da pride do političnega kaosa, je danes zatrdil vodja poslancev SD Dušan Kumer. Politika bo na izid reagirala, toda Kumer zagotavlja, da SD stoji za reformno politiko in za predsednikom Borutom Pahorjem. Pojasnjuje še, da bo glasoval štirikrat za; za zakone in za državo.

Politične posledice za morebiten neuspeh pokojninske reforme bosta po Kumrovih besedah nosila koalicija in vlada, čeprav so storili vse, da je reforma v DZ dobila absolutno večino. Poslanec Janez Kikelj pa je spomnil, da naš pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. Po njegovem mnenju si "niti naši starši niti stari starši ne želijo svoje udobne starosti preživljati na plečih svojih potomcev".

Pri nasprotovanju zakonu o delu na črno gre po Kumrovih ocenah ne le za demagogijo, temveč za zavestno zavajanje javnosti. Glede novele o arhivih pa je Bevk kot sprevrženo dejstvo ocenil očitke SDS, saj je po njegovih besedah Janševa vlada z lastno uredbo segla nad lasten zakon in arhive nekdanje SDV zaprla. Zatem pa jih je začela še ponarejati, je pristavil Bevk.

Peterle: Glasoval bom proti reformi

Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi) je danes napovedal, da v nedeljo na referendumu ne bo podprl pokojninske reforme. Po njegovem mnenju namreč do reforme prihaja prepozno, poleg tega pa se "preveč ukvarja z odhodkovno stranjo in skoraj nič s prihodkovno". Kot je še povedal, vlada pred referendumom o pokojninski reformi ni poskrbela za primerno informiranje o reformi, poleg tega bi po njegovem "potrebovali več dinamike".

Peterle sicer meni, da je pokojninska reforma poleg zdravstvene ena od pomembnejših v Sloveniji. "Osamosvojitev ni zadnja velika tema," je dejal prvi predsednik slovenske vlade. Ob tem je menil, da ni prav, da je pokojninska reforma "zadeva opozicije in pozicije", saj gre za zadeve, ki se tičejo vseh državljanov.

'Reforma je nujna, a ne v taki obliki'

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo menijo, da je pokojninska reforma nujna, vendar ne v takšni obliki, kot jo je predlagala vlada. ''Nasprotujemo predlagani pokojninski reformi, saj menimo, da je medgeneracijsko sporna, ker predvsem mlade in industrijske delavce oziroma delavce z najnižjimi plačami, ob prekernih delavcih postavlja v še slabši položaj od današnjega,'' pravijo in dodajajo, da s pokojninsko reformo vlada rešuje položaj javnih financ, pozablja pa na to, da je problem Slovenije večplasten in zato potrebujemo neko racionalno sistemsko rešitev. V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo so prepričani, da bo morebitna zavrnitev pokojninske reforme priložnost za začetek kakovostnega dialoga, kamor bodo povabljeni tudi mladi ter prekerni delavci.

Opolnoči volilni molk

Opolnoči pa bo začel veljati volilni molk, ko bo prepovedana vsakršna referendumska propaganda. Molk bo treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi. V tem času je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju.

Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah.

Raziskava: Referendumi bodo padli

Javnomnenjska raziskava o nedeljskem referendumu, ki jo je za nas opravila Ninamedia, napoveduje približno 50-odstotno udeležbo. Rezultati kažejo, da bodo vsi trije referendumski predlogi padli. Zakon o arhivskem gradivu bo podprlo 29,4 odstotka vprašanih, medtem ko bo proti zakonu 38,8 odstotka volivcev, ki se bodo udeležili referenduma. Neopredeljenih pa je kar 31,8 odstotka volivcev.

Manj neodločenih, 21 odstotkov, je glede zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Sicer pa tudi tu raziskave kažejo, da bo več volivcev proti kot pa za. Zakon bo tako podprlo 25,3 odstotka volivcev, proti pa bo glasovalo 53,8 odstotka vprašanih. Glede pokojninske reforme pa ankete kažejo, da ima ta približno tretjino zagovornikov, 30,9 odstotka, in dobro polovico nasprotnikov, 50,5 odstotka.