Vlada in sindikati javnega sektorja podpisali krovno kolektivno pogodbo

Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov so poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 15 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora o uvrstitvah delovnih mest in nazivov s področja zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture.

Sprva je bil sicer predviden podpis 14 kolektivnih pogodb dejavnosti, a sta policijska sindikata z vlado sklenila tudi lastno kolektivno pogodbo dejavnosti javnega reda in varnosti.

Podpise pod kolektivno pogodbo za javni sektor je podpisala več kot polovica sindikatov, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen.

Izpolnjeni so tudi pogoji za uveljavitev vseh panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam. Vsako je namreč podpisal vsaj en reprezentativni sindikat, kar zadostuje za njihovo veljavnost.

Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce ta teden zavrnili parafiranje dokumentov, so k podpisu pristopili tudi nekateri sindikati iz tega stebra. Pogledi na to, ali gre dejansko za reformo plačnega sistema, so sicer različni.

'Bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju'

Predsednik vlade Robert Golob je podpis označil za krono pogajanj med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. "Ta dogovor izboljšuje materialni položaj uslužbencev v javnem sektorju, obenem pa tudi postavlja temelje za še bolj kakovostno delo javnega sektorja." Poudaril je, da je k podpisu pristopilo več sindikatov, kot je kdo pričakoval, in da število prisotnih daje legitimnost podpisu dokumentov. Izpostavil je, da je pripravljenost na strani vlade obstajala ves čas. 

Kot je navedel, nov plačni sporazum prinaša bolj dostojne plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo in tako niso mogli napredovati. "Današnji podpis bo imel zares dolgoročne učinke. Od danes naprej namreč nihče izmed zaposlenih v javnem sektorju ne bo prejemal plače, ki je nižja od minimalne, plače pa se bodo začele delno usklajevati z inflacijo. Na ta način bomo dosegli, da se dostojne plače ne dobi samo enkrat, ampak da se ta obdrži tudi skozi čas," je zagotovil.

Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k podpisu: "Delo, ki so ga opravili dobro, marsikdaj ni vidno javnosti. A vendar so pogajanja tekla dan in noč ter ves čas v spoštljivem dialogu. Takrat, ko se dialog med nasprotnima stranema odvija spoštljivo, ni nič nemogoče." Premier je tako izpostavil tudi spoštljiv dialog v pogajanjih in pojasnil, da ni bilo vedno enostavno in ni bilo hitro, ampak rezultat pa je to, kar so si vsi skupaj želeli. 

Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek današnji podpis vidita kot velik dosežek. Izpostavila sta predvsem ureditev nove plačne lestvice, po kateri nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače javnih uslužbencev vsakoletno usklajevale z inflacijo in da torej to usklajevanje ne bo več prepuščeno vsakokratnemu dogovoru.

Štiri leta, 190.000 zaposlenih in 1,4 milijarde evrov

Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028.

Zvišanja bi se namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvi predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in DS, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.

Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.

Na vladni strani poudarjajo, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, plačni sistem pa bo omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje novo zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.

Vladna stran in nekateri sindikati so v preteklih dneh že parafirali krovno kolektivno pogodbo ter kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev javnega sektorja oz. anekse k tem pogodbam, danes so jo še podpisali. Obenem je bil predviden tudi podpis dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest ter nazivov v plačne razrede v javnem sektorju ter aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.

Največja prenova plačnega sistema po letu 2008

Zaposleni v javnem sektorju so v obstoječi plačni sistem vstopili v letu 2008. A se je že kmalu pokazalo, da tudi nov plačni sistem ni brez pomanjkljivosti. Že ob prehodu v nov sistem so bile posamezne skupine nezadovoljne z vrednotenjem njihovega dela, ob varčevanju zaradi finančne in gospodarske krize v letih, ki so sledila, neusklajevanju plač z inflacijo in ločenih dogovorih s posameznimi skupinami, ki so uspele izboljšati svoj položaj, se je nezadovoljstvo še krepilo.

Da se bodo lotili sprememb v plačnem sistemu in odprave anomalij, so vlada in sindikati predvideli v več dogovorih. Različni predlogi so bili na mizi tudi v času prejšnjih treh vlad. Aktualna vlada je oktobra 2022, slabe štiri mesece in pol po nastopu mandata, s sindikati podpisala dogovor, ki je vključeval tudi zavezo o pristopu k pogajanjem o celovitih spremembah plačnega sistema in vzporednih pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij, nastalih v obdobju po letu 2018.

Sprva so načrtovali, da bi pogajanja sklenili do 30. junija 2023. A so se roki zamikali. S prvimi izhodišči za plačno reformo je vlada pred sindikate prišla februarja 2023. Ker večmesečna pogajanja niso pripeljala do dogovora, so sindikati po poletju vse bolj napovedovali zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Vsaj nekoliko je razmere konec leta umiril dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki ga je s sindikati dosegel finančni minister Klemen Boštjančič, ki je po odstopu Sanje Ajanović Hovnik z mesta ministrice za javno upravo prevzel vlogo glavnega vladnega pogajalca.

Še vedno pa se je vlada soočila z najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije, ki še traja. Stavkali so zaposleni na upravnih enotah, še vedno poteka stavka operaterjev številke 112. Protestirali so tudi sodniki, ki so bili nato na podlagi ustavne odločbe že deležni povišanja plač za 12,35 odstotka.

Pogajanja potekala tako na krovni ravni kot tudi v okviru stebrov

Pogajanja med vlado in sindikati so potekala na več ravneh. Ob krovnih, na katerih sodelujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, so se pogajali še po dejavnostih, torej v okviru predvidenih plačnih stebrov. Rešitve pa so premlevali tudi v okviru več delovnih skupin.

Krovna pogajanja so pripeljala do podpisa izjave o usklajenosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki je bil konec oktobra že sprejet v DZ. Po sprejetju zakona so parafirali še kolektivno pogodbo za javni sektor in teden dni zatem aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej.

Predmet stebrnih pogajanjih so bila specifična vprašanja v posameznih delih javnega sektorja, predvsem pa uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede, torej konkretna povišanja plač. Nove uvrstitve so vključene v kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, na dveh od predvidenih štirih plačnih stebrih za javne uslužbence pa sta za podpis pripravljena še dva t. i. stebrna dogovora.

Plačnih stebrov je sicer skupno pet, še funkcionarski. A se plače funkcionarjev urejajo že v sprejetem zakonu. Medtem ko se plače direktorjev, ravnateljev in tajnikov (plačna skupina B), ki so sicer vključeni v različne stebre, določajo z uredbo, ki jo bo morala sprejeti vlada. Prav tako bo morala sprejeti uredbi še za plačne uvrstitve v javnih zavodih, agencijah in skladih ter za uvrstitve formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski.

Za uveljavitev reforme ključen podpis

Na podpis so danes čakale vse kolektivne pogodbe oz. aneksi k tem pogodbam ter dogovori. Kvorum, po katerem je za veljavnost potreben podpis večine reprezentativnih sindikatov, je z zakonom določen samo za kolektivno pogodbo za javni sektor, in sicer je zahtevana "večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja", so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Za dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju kvorum zakonsko ni predviden, na vladni strani pa pričakujejo, da bodo tisti sindikati, ki bodo podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpisali tudi dogovor, ter da bodo upoštevali, da sta oba akta veljavna, če bosta imela večinsko podporo.

Dodaten pogoj za uveljavitev reforme pa je, da je podpisano tudi zadostno število aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, in sicer bi morale biti te podpisane za najmanj štiri plačne skupine. Za veljavnost panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb sicer zadostuje podpis enega reprezentativnega sindikata, pri čemer na ministrstvu za javno upravo menijo, da bi to moral biti sindikat, ki je reprezentativen za celotno dejavnost.

Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce zavrnili parafiranje dokumentov, je v ospredju predvsem vprašanje uveljavitve kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Posamezni sindikati tega stebra odločitve glede podpisa še niso sporočili.

Če za uveljavitev reforme vsi pogoji ne bodo izpolnjeni, je dogovor med vlado in sindikati, da bo vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Če bo podpisov dovolj, pa bodo morali v javnem sektorju izpeljati vse potrebno za prehod na nov sistem, na ravni posameznega proračunskega uporabnika bo treba sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest, na njihovi podlagi pa skleniti pogodbe oz. anekse k pogodbam o zaposlitvi posameznikov.

Ministri Levice: Višje plače so dolgoletni cilj Levice

Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko to pomeni končanje največje plačne reforme javnega sektorja v zadnjih 15 letih. "Za nami je dve leti zahtevnih pogajanj in iskanja rešitev. Zahvala gre vsem sindikalnim in vladnim pogajalcem za vložen trud, potrpljenje in modrost pri iskanju kompromisov," je dejala ter dodala, da je izjemno ponosna, da nihče ne bo več prejemal osnovne plače, ki bi bila pod minimalno.

"To je zahteva Levice že odkar smo vstopili v politiko pred 10 leti," je spomnila ter dodala, da je ob tem pomembno tudi usklajevanje plačnih razmerij. "Določeni poklici, ki so ključni za družbo, a do sedaj popolnoma podplačani, bodo s tem dobili tudi večjo vrednost v družbi. Vsako delo je pomembno, zato mora cenjeno in za pošteno delo mora biti tudi dostojno plačilo."

Po besedah Vrečkove so si na začetku mandata zastavili cilj, da poskrbijo za izboljšanje pogojev za delavce v kulturi. Ti bodo imel izdaj primerljive pogoje za delo z drugimi sektorji, s sprejeto plačno reformo pa so izboljšali tudi sistem nagrajevanja za opravljeno delo v kulturi.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob tem spomnil, da bodo tudi plače v domovih za starejše občane višje ter da so po dolgih pogajanjih uspeli zagotoviti dostojno plačilo za vse zaposlene. "Tako smo izpolnili prvi in najpomembnejši pogoj za reševanje kadrovskih stisk, da bo oskrba v javni mreži dostopna za vse," je dejal. Računajo, da bo ukrep spodbudil zaposlovanje v poklicih, ki skrbijo za najšibkejše, in prekinil dolgoletne skrbi, "ki jih je povzročila ignoranca politike preteklosti".

Da so višje plače dolgoletni cilj Levice, pa je poudaril tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. "Začeli smo z minimalno plačo, ki smo jo v petih letih od sprejema našega zakona o minimalni plači, zvišali za več kot 40 odstotkov bruto. Dejstvo pa je, da je danes v javnem sektorju kar 25 plačnih razredov pod njo. S plačno reformo in kolektivnimi pogodbami, ki jih podpisujemo, se ti razredi odpravljajo, veljavna minimalna plača pa bo postala izhodišče za vse ostale," je dejal. Podobno sicer skušajo skozi socialni dialog doseči v zasebnem sektorju.

Na področju centrov za socialno delo zaključek pogajanj prinaša tudi celovito prenovo delovnih mest. Obstoječa delovna mesta se ukinjajo in nadomeščajo z novimi, oblikovanimi glede na zahtevnost nalog, odgovornost in tveganja. Z uvedbo novega plačnega sistema bodo zaposleni prerazporejeni na nova delovna mesta, kar bo vplivalo na izboljšanje njihovega finančnega položaja.

Pergam: Kolektivne pogodbe prinašajo številne novosti in izboljšave

Konfederacija sindikatov Slovenije – PERGAM je zadovoljna z izidom pogajanj. "Glede na pretekle izkušnje se spremembe takšnega obsega izvajajo samo približno na vsakih 10 do 15 let, nazadnje pred 16 leti," so poudarili ter dodalio, da so zadovoljni, da so uspeli doseči večino ciljev, ki so si jih zadali.

Izpostavili so novo plačno lestvico in pravilo, da noben javni uslužbenec ne sme imeti osnovne plače nižje od minimalne. "Sledili smo sledili cilju 'enka je minimalka', ki smo si ga zadali tako v javnem, kot tudi v zasebnem sektorju, kjer smo ga s prenovo plačnega sistema na ravni dejavnosti najprej uvedli v kolektivni pogodbi za papirno in papirno predelovalno dejavnost," so zapisali. Verjamejo, da bodo imela njihova prizadevanja dolgoročne učinke tudi na plače v zasebnem sektorju.

"Kolektivne pogodbe skupaj z zakonom prinašajo številne novosti in izboljšave, ki bodo izboljšale položaj javnih uslužbencev. Po naši oceni dogovor prinaša v povprečju okrog 25 odstotkov višje plače javnih uslužbencev, kar se bo realiziralo v obdobju treh let. Posebej pomemben je tudi dogovor o delnem avtomatičnem usklajevanju plačne lestvice, ki bo prispevalo k ustreznejšemu ohranjanju realne vrednosti plač," so dejalli.

Upajo, da bo boljše vrednotenje dela v javnem sektorju vseeno pripomoglo k večji privlačnosti zaposlitev v javnem sektorju, ki se v številnih delih že sooča ali pa se bo zaradi napovedanih upokojitev kmalu soočilo z resnim pomanjkanjem delavcev. 

Kljub uspehu pogajanj, pa sicer po njihovih besedah še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj, ki bodo predmet nadaljnjih pogovorov. Sindikati se bodo posvetili tudi izobraževanju članov o novi ureditvi in implementaciji sprememb.

Štrukelj izpostavil dva velika dosežka prenove plačnega sistema

Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je ob podpisu dokumentov za uveljavitev plačne reforme v javnem sektorju sicer dejal, da bodo morali na odgovor, ali je bila prenova plačnega sistema smiselna in učinkovita, še počakati. Da pa sicer vedo, kaj se mora zgoditi, da bi prenova plačnega sistema upravičila svoj smisel. Pri tem je izpostavil tri točke.

Kot prvo je navedel, da bo reforma upravičena, če bo zajezila ali v celoti ustavila odhajanje zaposlenih iz javnega sektorja, tako tehničnega kot strokovnega osebja. Prav tako tudi, če bo javni sektor privlačen za mlade strokovnjake in strokovnjakinje, ki jih javne storitve nujno potrebujejo. Ali če bo prispevala k boljši kakovosti javnih storitev, za katere je v principu značilno, da imajo državljani in državljanke enak dostop do javnega zdravstva, javnega izobraževanja, kulturnih dobrin, socialnih storitev in storitev, ki zagotavljajo splošno varnost. "To bi pomenilo, da je prenova prispevala k ustavno formulirani opredelitvi, da je Slovenija socialna država," je navedel.

Dodal je, da je to, da so javni uslužbenci in uslužbenke vsaj relativno zadovoljni z vrednotenjem njihovega dela, nujen pogoj za ohranjanje kakovostnih javnih storitev, ki so ta trenutek v krizi. Kot najbolj očitni krizi pa je izpostavil zdravstvo in šolstvo. "Če se bo pokazalo, da prenova plačnega sistema v tej smeri ne daje rezultatov, bo treba, da bi ohranjali kakovostne javne storitve, hitro sprejemati dodatne ukrepe," je opozoril.

Kot dva velika dosežka prenove plačnega sistema je sicer izpostavil spremembo, ki zagotavlja, da bo osnovna plača vsakega javnega uslužbenca najmanj v višini minimalne plače, ter vsakoletno obvezno uskladitev plačne lestvice z inflacijo. "To bo v veliki meri zagotavljalo ohranjanje realne vrednosti plač," je dejal za slednje, glede prvega pa, da gre za dosežek, "ki sicer ni poceni, saj bo neposredno ali posredno vezal nase pomemben del stroška prenove". Več kot 27.000 javnih uslužbencev in uslužbenk namreč trenutno prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne.

Fides: To je začetek trde poti za ohranitev javnega zdravstva

Glavni odbor sindikata Fides je sprejel odločitev, da pristopi k podpisu Aneksa k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike (KPZZ) v Republiki Sloveniji. Kot so sporočili, je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov skozi stavkovna pogajanja z vlado do sedaj uspel uskladiti merila in kriterije ter postopek za zasedbo novih delovnih mest starejših zdravnikov brez specializacije z licenco in starejših specialistov.

A dodajajo, da večji del stavkovnih zahtev kljub temu še naprej ostaja nerealiziran in predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj. Poudarili so, da pristop k podpisu Aneksa nikakor ne pomeni prekinitve stavke. "S stavkovnimi aktivnostmi bomo nadaljevali za dosego ostalih ciljev iz prvotnih in razširjenih stavkovnih zahtev. Tako tudi uvrstitve delovnih mest v plačne razrede štejemo kot neusklajene in kot tematiko, ki bo še naprej predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj, ki se nadaljujejo že prihodnji teden," so dodali.