Na Računskem sodišču so po besedah predsednika Igorja Šoltesa v preteklem letu in tudi letos prejeli kar nekaj pobud za revizijo Lekarne Ljubljana. "Na podlagi pobud, nerevidiranosti lekarne in predvsem tveganj, ki izhajajo iz posameznih pobud, smo se odločili, da gremo v revizijo celotnega poslovanja Lekarne Ljubljana," je dejal.
Ugotavljali bodo predvsem pravilnost poslovanja lekarne v preteklem letu, smotrnosti področja zaposlovanja in stroškov dela, pa tudi pravilnosti poslovanja lekarne na področju javnih naročil pri nakupu zdravil. Po besedah Šoltesa je to posebno področje, ki mu je treba posvetiti dovolj veliko pozornost, zlasti zato, "ker gre po eni strani tveganje izogibanja postopkom javnega naročanja, po drugi strani pa za razne oblike pogodb, ki ne temeljijo na prej izvedenih ustreznih postopkih".
Sodelovali bodo s protikorupcijsko komisijo in po Šoltesovih besedah gre za prvo tovrstno sodelovanje. "Gre za področje, ki je zanimivo za obe instituciji. Glede na to, da skušamo v naše delo vnesti čim večjo stopnjo učinkovitosti, je včasih nesmiselno, da vsaka institucija zase, ločeno, tudi v različnih časovnih obdobjih obravnava isto zadevo. Tako je v nekaterih primerih bolj smiselno in smotrno, da se določena vprašanja obdelujejo bolj sproti in hkrati," je povedal.
Revizijsko poročilo bo po Šoltesovih besedah objavljeno enako kot doslej, pri čemer bo komisija v svojem delu pripravila poročilo, ki bo zadevalo področje integritete in korupcije.
Na komisiji prejeli več prijav
Po besedah namestnika predsednika protikorupcijske komisije Roka Praprotnika je na komisijo prišlo več prijav glede Lekarne Ljubljana, a podrobnosti ni želel razkriti, ker postopek še teče. A kot je dejal Praprotnik, odločitev za revizijo ni povezana z odzivnostjo in odgovori sveta Lekarne Ljubljana in ljubljanskega mestnega sveta na pobudo protikorupcijske komisije.
Komisija je namreč na lastno pobudo vodila postopek ugotavljanja morebitnih škodljivih posledic za Lekarno Ljubljana in funkcijo generalnega direktorja lekarne, ker javni zavod še vedno vodi Marko Jaklič, čeprav so mu zaradi domnevnega plagiatorstva odvzeli magistrski naziv. Svet lekarne in ljubljanski mestni svet so pozvali, naj se do tega opredelijo in po potrebi ustrezno ukrepajo.
Prav danes je komisija objavila sklep oziroma ugotovitve postopka. Člani senata protikorupcijske komisije so se namreč na zadnji seji seznanili z odgovoroma sveta Javnega zavoda Lekarna Ljubljana in ljubljanskega podžupana Aleša Čerina na poziv, naj ocenita posledice za ugled javnega zavoda, ker ga vodi Jaklič.
V Lekarni Ljubljana so se pri presoji vprašanja posledic za ugled javnega zavoda in funkcije njegovega direktorja postavili na stališče, da je lekarna zasebno podjetje, saj so pri oceni škodljivih posledic za ugled izhajali primarno iz tržne logike. Na komisiji niso komentirali dobrega poslovanja, poudarili pa so, da morajo javne zavode voditi posamezniki, ki uživajo ugled in "znajo prevzemati odgovornosti za svoja ravnanja". Po oceni komisije pa si morajo javni zavodi in celoten javni sektor prizadevati za krepitev in vzpostavljanje visokega nivoja integritete in etike.
Kar se tiče odgovora podžupana Čerina, pa na komisiji ugotavljajo, da odgovora na njihov poziv ni podal mestni svet, kot so želeli. Odgovoril je podžupan, "ki polemizira s postopkom komisije in pravno podlago, v pozivu komisije pa vidi celo vzporednice 'družbenopolitičnih in moralno-etičnih kvalitet' iz prejšnjega sistema". Člani senata dopuščajo možnost, da je Čerinovo ravnanje posledica nerazumevanja protikorupcijske zakonodaje in mandata komisije. In na komisiji nimajo pravnih možnosti, da bi podžupana prisilili, naj poziv za oceno škodljivih posledic za ugled določenega položaja uvrsti na sejo mestnega sveta.
Na protikorupcijski komisiji se zavedajo, "da so razprave o ugledu sicer lahko neprijetne, vendar so take razprave del odgovorne demokratične družbe", zato ne bi smeli imeti strahu pred njimi. "S takšnimi razpravami se bodo posamezne institucije slej kot prej morale soočiti in se jih naučiti, če želimo doseči pozitivne družbene premike v smeri večjega ugleda javnega sektorja, ki je pogojen tudi s prevzemanjem odgovornosti na vseh ravneh – vključno z odgovornostjo vseh, ki so v taki razpravi udeleženi, da se vzdržijo politiziranja teme, o kateri se razpravlja," so poudarili.
Čerin: Komisija je narobe razumela naš odgovor
Po ocenah Čerina pa je komisija "narobe razumela naš odgovor na poziv k oceni škodljivih posledic. Nikakor namreč ne gre za vprašanje nerazumevanja mandata komisije." Poudaril je, da je v svojem odgovoru pojasnil, da so bili mestni svetniki seznanjeni s pozivom komisije "in jim je bila obravnava zahteve omogočena".
Ponovil je, da je bila zaradi zahteve komisije predvidena razširitev dnevnega reda seje mestnega sveta, ki je potekala 13. februarja, vendar zadeve niso obravnavali, ker "sta vodji svetniških skupin NSi in SDS predloga za razširitev dnevnega reda umaknili. Zato zavračamo vse obtožbe o nekorektnem ravnanju." Poudaril je, da čeprav so tudi sami komisijo zaprosili za nekatere konkretne odgovore oziroma pojasnila, teh do danes še niso prejeli. "Vsekakor pa se tudi osebno strinjam z oceno komisije, da nadaljnje polemiziranje o potrebnih postopkih in pravilih ni smiselno," je še dodal Čerin.
Jaklič sprožil pravne postopke
O domnevnih škodljivih posledicah Jakličevega imenovanja se je začelo govoriti po odvzemu magistrskega naziva zaradi domnevnega plagiatorstva. Po besedah Jakliča je odvzem nepravnomočen, zoper odločitev senata ekonomske fakultete je sprožil pravne postopke, ker je bil odvzem izveden v nasprotju s pravili.
V svetu lekarn so ugotovili, da so o odvzemu magistrskega naziva govorili že na seji januarja, ko so obravnavali njegovo prijavo za mesto direktorja lekarn. Svet zavoda je takrat ocenil, da okoliščina ni ovira za imenovanje, naknadno pa so ugotovili, da odvzem naziva ne pomeni tveganja za ugled funkcije oziroma položaja direktorja lekarn. Javni zavod pri uporabnikih uživa zaupanje, kar potrjuje dosežena rast in razvoj zavoda v času mandata Jakliča tako na tržnem delu kot na delu izvajanja javne službe, so prepričani.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.