Prav tako bi morala pred člane komisije v okviru 22. redne seje stopiti soproga davčnega svetovalca Roka Snežiča, Klavdija Snežič, ki pa svojega prihoda danes ni prijavila, je povedal poslanec LMŠ Jani Möderndorfer. S sejo so tako nadaljevali ob 18. uri, ko je bilo na vrsti zaslišanje Borisa Tomašiča.
Prvi je danes pred preiskovalno komisijo stopil Božo Predalič, nekdanji direktor Novih obzorij in soustanovitelj Nove24. Kot je povedal v uvodu, je medij Nova24 leta 2015 ustanovila skupina zanesenjakov, ki je ocenila, da je slovenski medijski prostor izkrivljen v levo smer. Nikoli niso skrivali, da je medij usmerjen v desni politični pol, z njegovo ustanovitvijo pa so želeli uravnotežiti medijski prostor. Javno so razpisali prodajo delnic, vsi državljani pa so bili povabljeni, da prispevajo svoj vložek. Na tak način so zbrali okoli milijon evrov, je dejal. Pozneje so se v lastništvo vključila tudi tri madžarska podjetja. Zatrdil je, da mu ni znano, da bi bila ta del omrežja, ki bi bilo kakor koli povezano z madžarsko politiko ali vlado.
O razmišljanju poslanca LMŠ, da je na SDS padel madež v zvezi z obravnavanimi transakcijami, je dejal, da v tem primeru ne gre za edini medij, ki ima tuje lastništvo. Da je takih kar nekaj in to bistveno močnejših, čeprav nekateri izgubljajo vpliv, je dejal ter celotno preiskavo označil kot navaden lov na čarovnice.
Poslanec SAB Marko Bandelli je izrazil prepričanje, da bi Nova24 brez prilivov madžarskih podjetij poslovala negativno in ne bi mogli obstati. Predalič mu je na to odgovoril, da tudi Radiotelevizija Slovenija dela izgubo, pa jo moramo pokrivati vsi državljani iz proračuna.
Poslanca Marka Koprivca je predvsem zanimalo, od kod SDS denar, namenjen njenim medijem ali medijem, ki so povezani z vidnimi podporniki Janeza Janše in kako je bil denar sumljivega izvora iz tujine, predvsem Madžarske, uporabljen za politično propagando pred volitvami leta 2018.
Ob tem je izrazil bojazen, da se bo zgodovina pred naslednjimi volitvami ponovila in je ta mreža danes še močnejša. "Potencialno lahko govorimo o kaznivih ali celo mafijskih dejanjih," je dejal Koprivec, ki ga je zanimalo, če se je Predalič o tem kadar koli pogovarjal z Janšo.
"O prodajanju megle se težko pogovarjam in tudi predsednik vlade za kaj takega nima časa," je še dejal Predalič, ki si tudi sam želi, da se stvari za vselej razčistijo. Vendar je prepričan, da bi računsko sodišče že zaznalo morebitne nepravilnosti, zlasti ker naj bi bil po njegovem mnenju znan odnos nekaterih na omenjenem organu do SDS.
Predalič je poudaril, da v času, ko je bil direktor, na Slovensko demokratsko stranko ni nakazal niti enega evra, prav tako ni plačal oglaševanja zanjo. Ko je bil član nadzornega sveta pa, kot je ocenil sam, prav tako ni bil plačan niti evra na račun stranke. Po njegovih besedah bi, če bi bilo kaj spornega ali nezakonitega, to ugotovilo Računsko sodišče, ki podrobno pregleda volilne kampanje.
Tomašič: Iz medijev ni šel denar nikoli k stranki SDS
Tomašič, izvršni direktor Nove24TV, je pojasnil, da je ustanovitev televizije eden najbolj finančno transparentnih medijskih projektov v Sloveniji. Zagonski kapital so zbrali državljani na javni prodaji delnic, je povedal. Zagotovil je, da iz medijev denar nikoli ni šel k stranki SDS. Projekt ustanovitve nove televizije je označil za zelo uspešnega, saj je bil slovenski medijski prostor takrat pretežno nagnjen v levo, sami pa so se javno označili za desno usmerjeni medij.
Bandelli je Tomašiču očital, da vodenje omenjenih medijskih družb ne more biti transparentno, saj da je iz nakazil jasno, da te brez finančnih nakazil posameznih madžarskih podjetij ne morejo preživeti. Ob tem je poudaril, da Nova24TV in spletna stran NTV24.si največ denarja iz Madžarske dobita prek slovenskega podjetja R-Post-R, nekoč Ripost, sicer v madžarski lasti. Bandelli se je ob tem še vprašal, kakšen je interes madžarskega podjetja, da vlaga sredstva v financiranje slovenskega medija.
Kot je pojasnil Tomašič, zdaj od Riposta dobivajo malo denarja, saj da sta obisk in gledanost medijev Nova24TV dobra, poslovanje pa je vedno bilo transparentno in zakonito, kar da so potrdile tudi za to pristojne nadzorne službe. Tomašič je ob tem še poudaril, da obstaja več možnih poslovnih modelov. Sam pa ocenjuje, da ni problem, kako se njihov medij financira, temveč da je problem v tem, da sploh obstajajo. Po njegovih besedah se je namreč Nova24TV kot medij jasno politično profilirala. Kot je še dejal, pa se tudi v nekatere druge medije vlaga tuj kapital, a tega nihče ne označuje kot sporno.
Pred preiskovalno komisijo stopil tudi minister Hojs
Kot zadnjega je preiskovalna komisija zaslišala še ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Poleti 2019 je Hojs postal izvršni direktor televizije Nova24TV, ki je nato v slabem letu od podjetja R-Post-R prejela več kot milijon evrov madžarskega denarja, je poročal portal Necenzurirano.
Po razkritju afere s posojilom, ki ga je SDS najela pri državljanki BiH Dijani Đuđić, je Policija v letu 2018 začela predkazenski postopek, danes pa je za Policijo kot minister pristojen prav Hojs, ki mu očitajo tudi več kadrovskih čistk v Policiji.
"O pranju denarja ne vem nič," je uvodoma dejal Hojs na zaslišanju. Pojasnil je, da je sodeloval pri ustanovitvi Nove24TV. Ideja je bila ustanoviti novo televizijo, ki bi bila namenjena desnim volivcem, saj je bil slovenski medijski prostor neuravnotežen. Novo24TV je primerjal z ameriško konservativno televizijo Fox News.
Ob prodaji delnic so pričakovali večji odziv, na koncu pa so zbrali okoli milijon evrov sredstev. "Vsak delničar je za sto evrov dobil eno delnico," je pojasnil Hojs. Vlagatelje so opozorili, da bo družba prva tri leta najverjetneje ustvarila izgubo, kar se je tudi zgodilo. Tako so iskali nekoga, ki bi bil pripravljen vložiti nekaj več denarja v družbo. Eden od potencialnih vlagateljev je bilo podjetje, ki se na Madžarskem ukvarja z mediji, je povedal Hojs.
Na vprašanje o domnevnih povezavah poslovnih partnerjev podjetja s fizičnimi ali pravnimi osebami, povezanimi z madžarsko vlado, je Hojs odgovoril, da le s temi ni seznanjen. Kot je dejal, je sam posloval izključno s podjetji znotraj Slovenije.
S parlamentarno preiskavo sicer želijo poslanci ugotoviti dejansko stanje glede politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja na domnevno pranje denarja v Novi kreditni banki Maribor (NKBM) s strani tujih državljanov in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb. Prav tako naj bi preiskava ugotovila politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja SDS in suma delovanja izdajateljev medijev v lasti te politične stranke ter z njo povezanih fizičnih in pravnih oseb pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami leta 2018.
Nekdanji prvi mož NKBM Aleš Hauc je pred komisijo že priznal, da bi na področju, ki se nanaša na preprečevanje pranja denarja, v banki lahko naredili več. Nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja v tej banki Vesna Rožanc je povedala, da je upravo banke več mesecev neuspešno opozarjala na sumljive transakcije, a da velikokrat ni uspela vzpostaviti stika.
Preiskovalna komisija je na seji novembra zaslišala hčerko lastnika podjetja Bismark Sašo Slavnić ter ustanovitelja in direktorja podjetja Poštajner Romana Stropnika, ki pa na večino vprašanj komisije nista podala jasnih odgovorov.
Zaslišanja bodo nadaljevali tudi v sredo
Z zaslišanji bodo nadaljevali tudi v sredo, ko bo pred komisijo ponovno stopil Hojs, nato pa še poslanec SDS Dejan Kaloh in madžarska podjetnika, ki sta uradno lastniško obvladovala medijska podjetja iz kroga SDS, Peter Schatz in Agnes Adamik.
KOMENTARJI (771)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.