Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič je bil na sejo preiskovalne komisije med drugim povabljen, da pojasni okoliščine aretacije domnevnih ruskih vohunov, predvsem v luči očitkov, da naj bi na datum aretacije vplival predsednik vlade Robert Golob. Ker gre za tajne podatke, je komisija ministrstvo za notranje zadeve zaprosila za odvezo molčečnosti priče. Po besedah predsednika komisije Aleša Rezarja jim je ministrstvo posredovalo sklep Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) o odvezi molčečnosti, a zadeva še vedno nosi oznako tajnosti.
Da bo v zvezi z aretacijo ruskih državljanov navajal podatke z oznako tajnosti "vsaj interno", je povedal tudi Muževič in dodal, da o tem na javnem delu seje ne more govoriti. Na odprtem delu seje pa je med drugim zatrdil, da na njegove odločitve v zadnjih 20 letih ni nikoli vplival ali poskušal vplivati nobena vlada oziroma predstavnik vlade.
Enako je odgovoril na vprašanji, ali je v primeru aretacije domnevnih ruskih vohunov prišlo do kakršnegakoli političnega pritiska ter ali je premier Golob izvajal kakršne koli pritiske glede izvedbe te akcije. "Nikoli nihče od začetka moje kariere ni name kakorkoli vplival, najmanj pa politično," je poudaril.
Podoben odgovor je podal v zvezi z informacijami, da naj bi Golob želel sestanek s tedanjim v. d. generalnega direktorja Policije Boštjanom Lindavom, da bi prišlo do kadrovskih sprememb v Policiji. "Jaz sem samo direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, kaj se dogaja naprej, ne vem in ne morem vedeti, nisem pristojen za kaj takega," je dejal. Tudi na vprašanje, ali je kdo želel vplivati na zaposlovanje ali odpuščanja v NPU, je odgovoril nikalno.
Je pa ob tem opozoril, da je NPU del Policije in ni tako samostojen in neodvisen, kot ljudje mislijo. "Recimo direktor NPU ne more samostojno nabaviti papirnatih robčkov za sodelavce, ker mu mora to najprej odobriti direktor uprave kriminalistične policije," je ponazoril in dodal, da to velja tudi za kadrovske odločitve. Hkrati pa je poudaril, da vsi na NPU izpolnjujejo zakonske pogoje za zasedbo delovnih mest ter delajo strokovno, zakonito in pošteno.
Na vprašanje, kakšen je bil odnos Lindava in nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar do njega in NPU, je odgovoril, da "nekega posebnega odnosa ni bilo". Ni pa si bil povsem na jasnem glede odnosa Lindava do NPU, saj je imel Muženič včasih občutek, da ga podpira, drugič pa da ga želi ukiniti. Predsednika preiskovalne komisije je tudi zanimalo, ali je Bobnarjeva izpolnila pričakovanja o večji avtonomiji NPU. Muženič je pojasnil, da so tudi sami pripravili predlog zakonskih sprememb, ki bi uradu zagotavljale malce večjo samostojnost, a se zadeva "ni premaknila z mrtve točke".
Kadivnik: Kot direktor Sove nisem bil deležen nikakršnih političnih pritiskov
Po odprtem delu so sejo preiskovalne komisije za javnost zaprli, v nadaljevanju pa so zaslišali še direktorja Sove Joška Kadivnika. Ta je dejal, da je možne datume realizacije aretacije ruskih vohunov predlagal kot direktor Sove na podlagi operativno-taktičnih razlogov. "In nikakor ne na zahtevo, željo, naročilo predsednika vlade ali kogarkoli drugega."
Temeljne priprave za hišne preiskave so lahko stekle po izdaji sodne odredbe zanje. Opravljene so bile na način in v času, ki je bil glede na kompleksnost primera ocenjen kot najprimernejši "in tisto, kar je bistveno v časovnem obdobju, predvidenem z odredbo preiskovalnega sodnika", je dejal.
Dodal je, da operativno-taktičnih razlogov javno ne more pojasnjevati, temeljili pa so na odredbah za izvajanje posebnih oblik pridobivanja podatkov. "V kolikor me sprašujete o političnih pritiskih, sam kot vršilec dolžnosti direktorja agencije in kasneje kot direktor agencije nisem bil deležen nikakršnih političnih pritiskov," je zatrdil.
Za vpogled v pričanje Bobnarjeve in Lindava pred preiskovalno komisijo ga je zaprosila komisija sama z namenom določitve tajnih podatkov, je dejal. "Vendar pa me je že veliko prej z navedbami seznanila komisija DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs)," je dodal in sicer oktobra lani. Tam je podal vsa pojasnila, glede na zakon o tajnih podatkih pa ima kot direktor Sove zakonska pooblastila, da določa tajne podatke "in tajni podatek je bil tudi določen".
Posebnega interesa Bobnarjeve in Lindava po pridobivanju podrobnejših informacij glede aretacije ni zaznal v nobenem primeru. Bobnarjeva je bila s strani Sove 6. decembra 2022, torej nemudoma po izvedbi hišnih preiskav, obveščena o oceni tveganj. Kot direktor Sove pa glede slednje ni pridobil nobene pripombe z njene strani, je dejal.
Istega dne je bil o tem obveščen tudi premier Golob, Knovs in ostali deležniki. O izbranih datumih aretacije po navedbah Kadivnika Golob ni vedel nič. "V času izdaje odredbe ne moremo več govoriti o akciji Sove. Akcija Sove se je zaključila z naznanilom oziroma obvestilom generalnega direktorja policije in pa seveda pristojnemu tožilcu in od tam naprej ne gre več za akcijo Sove, je pa Sova sodelovala pri aktivnostih," je pojasnil. Nato pa je dodal, da je bil predsednik vlade obveščen, da bo Sova podala obvestilo tožilstvu. "Vendar to veliko prej in s tem trenutkom je bilo konec obveščanja predsednika vlade." Naslednjič je predsednik vlade torej dobil informacijo Sove po izvedenih aretacijah.
Vse aktivnosti in razloge zanje je Kadivnik usklajeval z Muženičem, ki je bil za komunikacijo in za izvedbo aktivnosti postavljen s strani Lindava. Prvi sestanek o tem pa je potekal z Lindavom, je dejal. Opozoril je, da o vseh sestankih in določitvi datuma aretacije, ki je lahko določen šele z izdajo sodne odredbe, lahko govori le na zaprtem delu seje. Seja se je nato nadaljevala na zaprtem delu.
Za zdaj ni dokazov, da bi premier vplival na potek aretacije domnevnih ruskih vohunov
Po zaslišanjih na tajnem delu pa je pred novinarje stopil predsednik preiskovalne komisije Rezar, ki je dejal, da je iz pričanj razvidno, da so bili vsi politični akterji o operativni izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov obveščeni šele po sami akciji. "Izpovedi obeh prič se v nobenem delu nista razhajali, zato tudi v nadaljevanju ni potrebe po soočenju teh dveh prič," je dejal in pristavil, da "je pa zanimivo, zakaj Knovs meni drugače". Preiskovalna komisija DZ je namreč na predlog Knovs želela direktorja Sove in NPU tudi soočiti, vendar Knovs za to ni predal ustrezne dokumentacije, je pojasnil.
Načrtovan datum aretacije je bil posredovan izvajalcu operacije, pri čemer je pomembno, da je bil predlagan datum le eden, "ki pa ga izvajalec ni zamaknil, zato ni moglo priti do prestavitve, kot se je insinuiralo v nekaterih medijih", je dejal. Ob tem je izpostavil, da ga je kot predsednika preiskovalne komisije najbolj presenetilo to, kako so lahko informacije, ki sta jih na za javnost zaprtem delu seje preiskovalne komisije njenim članom posredovala Bobnarjeva in Lindav, "migrirale na Knovs". Preiskovalna komisija ocenjuje, da je bilo to nepotrebno, lažno razkrivanje in nekaj, kar lahko ogrozi nacionalno varnost, je dodal. "Zagotovo bo preiskovalna komisija nadaljevala preiskavo tudi na tem delu," je dodal.
Tudi Kadivnik je na današnjem za javnost odprtem delu pričanja dejal, da ga je z navedbami Bobnarjeve in Lindava na seji Knovsa najprej seznanil njen predsednik Janez Žakelj (NSi). Omenjena seja Knovsa pa je potekala pred zaprosilom preiskovalne komisije, naj Kadivnik z namenom določitve tajnih podatkov vpogleda v magnetogram pričanja Bobnarjeve in Lindava. Slednja naj bi namreč predsednika vlade Goloba v pričanju obremenila, da naj bi vplival na prestavitev datuma aretacije domnevnih ruskih vohunov.
Poročilo o aretaciji je bilo s strani Sove tudi Bobnarjevi in Lindavu posredovano devet mesecev pred njunima zaslišanjema na preiskovalni komisiji, nihče od njiju pa ni podal nikakršnih pripomb, je izpostavil Rezar. "Čeprav sta imela to možnost oziroma celo dolžnost opozoriti na morebitne nepravilnosti," je dodal.
Tako obstaja utemeljen sum, tako Rezar, da Bobnarjeva in Lindav "nista navajala resničnih podatkov". Danes sta namreč Kadivnik in Muženič za to predložila "tudi določena dokazna gradiva", ki jih je komisija označila s stopnjo tajnosti interno. "Tako da mislim, da je ta zadeva popolnoma ovržena," je še dodal.
Preiskovalna komisija DZ sicer danes še ni sprejela nobenih sklepov, je pa morebitno krivo pričanje pred preiskovalno komisijo DZ kaznivo dejanje.
KOMENTARJI (316)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.