Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da obstaja veliko tveganje za širjenje ošpic po Evropi. Letos je namreč v Evropi viden porast primerov ošpic. V 33 evropskih državah so do zdaj potrdili več kot 6500 primerov. Po navedbah WHO so tri četrtine primerov zabeležili v Franciji. Tam je bilo tako med januarjem in marcem potrjenih 4937 primerov, medtem ko je bilo v celotnem letu 2010 potrjenih 5090 primerov.
Aprila je ošpice v Slovenijo, domnevno iz Francije, prinesel otrok. Epidemiološko poizvedovanje še vedno poteka, osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, pa so pregledali in cepili.
Ošpice so sicer v Sloveniji redka nalezljiva bolezen, ki je zaradi dobre precepljenosti več kot deset let sploh nismo imeli. Marca leta 2010 je bolezen v Slovenijo zanesel tujec, ki je okužil še dve osebi. Zadnje primere ošpic med domačim prebivalstvom smo zaznali leta 1999. V Sloveniji je cepljenje otrok obvezno.
Porast okuženih tudi v Makedoniji
Bolezen se širi tudi v drugih evropskih državah. V španski Andaluziji so od lanskega oktobra potrdili 600 primerov, od tega v Sevilli več kot 350 in v Granadi okoli 250. Makedonija je od septembra potrdila 636 primerov, 400 samo v tem letu. Največ okuženih je v Skopju. O izbruhih in rastočih številkah okuženih pa poročajo tudi iz Velike Britanije, Srbije, Nemčije, Norveške, Romunije, Rusije, Švice ter Nizozemske, še navaja WHO.
WHO krivdo za porast obolelih z ošpicami pripisuje premajhnemu številu cepljenih otrok, predvsem mladih med 10. in 19. letom. Da bi preprečili epidemijo ošpic, bi moralo biti cepljene vsaj 90 odstotkov populacije, število cepljenih pa je v zadnjih letih padlo.
Na odločitev staršev, da svojih otrok ne cepijo, je močno vplivala tudi britanska študija iz leta 1998, v kateri so cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam povezali z razvojem avtizma pri cepljenih otrocih. Študijo so pozneje ovrgli kot zmotno, delež cepljenih pa je v nekaterih delih Velike Britanije vseeno padel na 50 odstotkov.
Ošpice so zelo nalezljiva bolezen
Povzroča jo virus ošpic, ki se prenaša z drobnimi kapljicami neposredno pri kašljanju in lahko tudi posredno preko nedavno onesnaženih predmetov. Virus vstopi v telo skozi sluznico nosu in žrela, lahko tudi skozi očesno sluznico. Bolnik je kužen že nekaj dni pred pojavom izpuščaja in še vsaj štiri dni potem.
Čas od okužbe do izbruha bolezni je običajno 10 dni, lahko pa tudi od 7 do 18 dni. Bolezen se začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Včasih opazimo male bele pege v ustni votlini. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj po telesu, ki lahko traja teden dni. Pri ošpicah se pogosto lahko pojavijo zapleti zaradi bakterijskih okužb (pljučnica). Huda smrtna oblika zapleta je prizadetost osrednjega živčevja.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.