V DZ naklonjeni brezplačnim kosilom, ministrstvo opozarja pred neizvedljivostjo

V državnem zboru je danes potekala razprava glede predlogov sprememb zakonov o osnovni šoli in šolski prehrani. Predlogoma so načeloma naklonjene vse poslanske skupine. Na današnji razpravi je govoril tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda in opozoril, da predloga trenutno nista izvedljiva v praksi, vendar namerava ministrstvo poskrbeti za to, da vse osnovne šole pridobijo ustrezne prostorske in kadrovske pogoje za njuno izvajanje. Kot je še opozoril, je urejanje tega vprašanja del vsebin v koalicijski pogodbi. Vendar je spremembe treba vpeljevati postopoma ob zavedanju, da predlog posega v kadrovske, prostorske in organizacijske zmožnosti posameznih šol, je opomnil.

Predlagatelji ogorčeni in razočarani.

Inštitut 8. marec je na današnji novinarski konferenci izpostavili, da so razočarani in šokirani nad ministrom in ministrstvom ter obljubami vlade, da bo brezplačna kosila uredila ter nad tem, kaj se je na seji dogajalo. Na seji je postalojasno, da kljub zavezam strank v programih, jasne podpore za brezplačna kosila za vse otroke ni, so opozorili uvodoma. "Stranke načeloma podpirajo ta predlog, vendar nimajo idej, kako bi to implementirali v praksi," je dejala Mojca Lukan, ki je sodelovala na seji. Predlog je bil namreč vložen že pet mesecev nazaj, na Inštitutu pa izpostavljajo, da sicer spodbujajo enotno podporo poslancev predlogoma, vendar jih obenem žalosti, da do sedaj še niso dobili ideje, kako to izvesti v praksi.

Nika Kovač je opozorila: "Sprejemamo, da bo za sprejem brezplačnih kosil za vse otroke potrebno nekaj časa in dialog. Nesprejemljivo pa je, da vlada pušča otroke, ki živijo pod tveganjem revščine brez brezplačnih kosil."

V Inštitutu 8. marec pričakujejo, da se vlada nemudoma angažira in brezplačna kosila zagotovi vsaj za vse otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine. "V Inštitutu 8. marec smo pred petimi meseci, ko smo vlagali zakon opozorili, da je zaradi draginje najšibkejšim otrokom treba pomagati že v tem šolskem letu. To se v petih mesecih ni zgodilo in se nam zdi nesprejemljivo. Sprašujemo se kje je minister za socialo," je dejala Kovačeva.

Prav tako je Kovačeva dejala, da so na seji večkrat ponavljali, da je Inštitut 8. marec vladni inštitut, ki ne opravlja dialoga. "Mi delamo, kar se nam zdi prav in kar je v skladu s socialno državo, ne pripadamo nobeni stranki," je dejala. 

"Žalosti nas mnenje poslanca Žavbija, ki je govoril o dialogu, mi pa v tem času nismo bili povabljeni, da se udeležimo kakršnih koli dialogov," so navedli. "Zdi se nam, da se je pomembno pogovarjati in prisluhniti šolam, želimo si v tem dialogu sodelovati."

"Nesprejemljivo je, da po petih mesecih, takšno stanje v šolah obstaja," je sklenila Kovačeva.

Kaj predvidevajo spremembe?

Po besedah predlagateljev, bi s spremembo zakona o osnovni šoli kot pravico za vse šoloobvezne otroke uvedli šolsko kosilo, z novelo zakona o šolski prehrani pa bi to pravico tehnično uredili, prepovedali bi recimo 'outsourcing' in uredili "še nekatere druge podrobnosti".

Na Inštitutu so pred meseci odprli vprašalnik in ljudi povprašali o stiskah, povezanih z draginjo. Kot so navedli sta "strah pred nezmožnostjo plačevanja položnic in skrb pred naraščanjem cen šolske prehrane, najpogosteje izraženi skrbi". Sistem zagotavljanja šolske prehrane je po njihovih besedah zelo slab. Zato so pripravili spremembe Zakona o osnovni šoli in Zakona o šolski prehrani. 

Z njima želijo zagotoviti pravico do šolskega kosila za vse otroke, družine razbremeniti največjega stroška povezanega z osnovno šolo, otrokom z medicinsko predpisanimi dietami zagotoviti ustrezne obroke ter onemogočiti outsorcing zagotavljanja šolske prehrane, ki znižuje kvaliteto in delavske pravice kuharjev in kuharic. S tem želijo narediti korak naprej k "udejanjanju ideje zares brezplačne osnovne šole v kateri so vsi otroci enaki in noben otrok ni stigmatiziran zaradi socialnega položaja svoje družine".

Predloga so po besedah Lukanove podprle številne nevladne organizacije in sindikati, tako Slovenska filantropija, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in Zveza prijateljev mladine. Izdatki proračuna bi se po predlogih povečali za 77 milijonov evrov.

Poslanske skupine ne nasprotujejo predlogu

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se v Gibanju Svoboda strinjali z ministrovim opozorilom. Edina pot je dogovor za skupno mizo in dialog s šolami, so menili. Vlada se je sicer takoj po začetku draginje lotila ustreznih ukrepov in zamrznila ceno šolske malice, so spomnili.

Stroške višjih cen hrane in energije, ki bi jih sicer morali plačati učenci in dijaki, je tako prevzela država, so dodali v SD. To je vlada po njihovem pojasnilu lahko naredila, ker je zagotavljanje šolske malice opredeljeno kot javna služba, ceno malice pa je določilo pristojno ministrstvo. Medtem je nudenje šolskega kosila opredeljeno kot tržna dejavnost osnovnih šol, ceno kosila pa določajo šole same.

Trenutna ureditev pri subvencioniranju prehrane na šolah ni ustrezna, saj povečuje stigmatizacijo otrok, pa so izpostavili v Levici. Po predlogih bi poskrbeli za zdravo prehrano vseh otrok, tudi tistih, ki imajo poseben prehranjevalni režim, menijo. Poleg tega po njihovi ugotovitvi stremita k zdravemu prehranjevanju otrok.

Ne samo učencem, ampak tudi srednješolcem bi morali zagotoviti brezplačen obrok, so prepričani v SDS. Tako so v tej poslanski skupini zapisali v svojem predlogu, ki je bil obravnavan jeseni lani, vendar je bil zavrnjen, so spomnili.

V NSi so se strinjali z namenom predlogov, da bo šolsko kosilo brezplačno za vse. A so ob tem opozorili, da bi na pleča občin tako prešlo breme za zagotovitev kadrovskih in prostorskih možnosti, medtem ko občine nimajo teh sredstev. V prvi obravnavi predlogoma ne bodo nasprotovali, ker pričakujejo, da bosta še dodelana.

DZ bo glasovanje o tem, ali sta predloga primerna za nadaljnjo obravnavo, opravil v četrtek v okviru glasovanj.