Vlada je v predlog novele zakona o dohodnini zapisala zvišanje splošne olajšave, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, in sicer postopno do leta 2025 z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. To pomeni višje neto plače za vse, je ob obravnavi na seji matičnega delovnega telesa zagotovil finančni minister Andrej Šircelj.
Razbremenitev dohodka bo postopna, saj se bo splošna olajšava tudi postopno zviševala, vse od višine 4500 evrov do višine 7500 evrov v letu 2025. Splošna olajšava za davčno leto 2022 bo tako znašala 4500 evrov, za leto 2023 5500 evrov, za leto 2024 6500 evrov in za leto 2025 7500 evrov, so se dogovorili na seji. "Dodatna splošna olajšava, ki je določena linearno in še dodatno razbremenjuje dohodke do višine 13.316 evrov letno, pa še vedno ostaja," so dodali.
Prepričani so, da bodo z razbremenitvijo na področju dohodnine pridobila tako podjetja kot tudi posamezniki.
Kot so sporočili, se podjetjem omogoča možnost zaposlovanja strokovnega, visoko izobraženega kadra, ki pozitivno vpliva na rast podjetja, s predlogom zakona pa se naslavlja problem visoke obremenitve dela, ki je še posebej visoka pri zaposlenih z višjimi dohodki. "V podjetjih se z možnostjo višjih neto plač ob enakih stroških dela zagotavlja pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost, kar je pri visoko izobraženem kadru posebej pomembno, saj se zmanjša možnost odliva najproduktivnejših v tujino," razlagajo ter dodajajo, da s predlogom zakona podjetja pridobijo še dodatne vzvode za nagrajevanje svojih uspešnih zaposlenih, ki so ključni za razvoj podjetja.
Teoretični izračuni pri posamezniku, ki uveljavlja samo splošno olajšavo, kažejo, da bo v posameznem letu glede na trenutno višino splošne olajšave, to je 3500 evrov, dosegel več razbremenitev.
Navajajo, da bi se prejemniku minimalne plače z dvigom splošne olajšave na višino 4500 evrov dohodek zvišal za približno 160 evrov letni, pri prejemniku povprečne plače bo neto dohodek višji za približno 260 evrov letno. Zaposleni z dohodkom v višini dveh povprečnih plač bodo imeli ob tem na letni ravni 330 evrov višji neto dohodek, zaposleni z dohodkom v višini šestih povprečnih plač, ki je danes obdavčen s 50-odstotno stopnji, a se bo znižal na 45-odstotno obdavčitev, pa bo imel letni neto dohodek v višini za 2130 evrov.
Pripravili pa so še tri druge izračune ob različnih dvigih olajšav. "Zaposlenemu z minimalno plačo se bo neto plača dvignila za 320 letno, prejemniku povprečne plače za 520 evrov letno, prejemnik dveh povprečnih plač bo imel neto dohodek višji za 660 evrov letno in zaposleni s šestimi povprečnimi plačami bo imel neto dohodek višji za 2580 evrov." To bi veljalo ob dvigu splošne olajšave na višino 5500 evrov. Ob dvigu na 6500 evrov pa bi se minimalna plača zvišala za 480 evrov letni, povprečna plača za 780 evrov letno, zaposleni z dvema povprečnima plačama bi imeli za 990 evrov višji neto dohodek na leti, zaposleni s šestimi povprečnimi plačami pa za 2580 evrov.
Četrti izračun je pripravljen ob dvigu olajšave na višino 7500 evrov. To bi zaposlenemu z minimalno plačo prineslo za okoli 640 evrov višji dohodek na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 1000 evrov višji dohodek, tistemu z dvema povprečnima plačamo za 1320 evrov, prejemnik šestih povprečnih plač pa bi imel letno za okoli 3480 evrov višji neto dohodek.
Vlada predlaga še nekaj drugih sprememb zakona, ki se zdijo opoziciji nevarne za vzdržnost javnih financ. Med predlogi so bili tako tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.
Finančno ministrstvo je ob tem dejalo, da bi z zakonom razbremenili tudi dohodke iz kapitala, kjer bi znižali stopnjo dohodnine iz kapitala in stopnjo dohodnine iz oddajanja premoženja v najem. Dohodke iz najema bi obdavčili po bistveno nižji stopnji, in sicer bi stopnjo dohodnine s 27,5 odstotka zmanjšali na 15 odstotkov, normirane stroške pa s 15 odstotkov na 10 odstotkov.
"Zaradi ugodne gospodarske rasti in znižanja brezposelnosti ocenjujemo, da bodo vsi ukrepi imeli za posledico manjši vpliv na javne finance od prvotne ocene," je dejal Šircelj.
Decembrska seja državnega zbora se je začela v ponedeljek, ko so na vprašanja poslancev odgovarjali ministri, danes pa je prednje stopil še Janša. Med drugim so ga spraševali o odzivu na rast cen energentov in izpolnjevanju koalicijske pogodbe, kar šest ur pa naj bi trajala razprava o Janševem odgovoru na vprašanje v zvezi s korupcijo, ki mu ga je poslanec Levice Matej T. Vatovec zastavil na novembrski seji državnega zbora.
KOMENTARJI (382)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.