Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi prestal tudi drugo obravnavo

Državni zbor je sprejel vsa koalicijska dopolnila k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, vložena k približno 40 členom. Dopolnila, ki so jih pripravili v Levici, v SD in SAB ter v LMŠ, pa so zavrnili. S 64 glasovi za in štirimi proti so izglasovali, da bo tretja obravnava predloga na naslednji seji DZ.

Predlog obsega niz ukrepov, namenjenih polnoletnim, ki so trajno odvisni od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Oseba bo tako lahko izbirala med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarnim prejemkom.

Po sprejetih koalicijskih dopolnilih bo zakon jasno določil, da plačilo nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži ni pravica iz dolgotrajne oskrbe. Zaradi zagotovitve primerljive dostopnosti do nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji ceno standardne nastanitve in prehrane določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Jasneje so tudi zapisali, da oseba ne more uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe kumulativno.

Nadalje so natančneje določili, kdaj oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati naloge. Kot nov razlog za prenehanje so dodali neprimerno oskrbo.

V skladu z izglasovanimi dopolnili bo v zakonu nedvoumno zapisano, da lahko osebe, ki so po trenutnih predpisih s področja socialnega varstva umeščene v prvo kategorijo oskrbe, ne glede na izvedeno preoblikovanje iz socialnovarstvenih zavodov v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji dalje bivajo v tej instituciji. Po zakonu se bo določil tudi vpis v register za izvajalce, ki se preoblikujejo v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Jasno bo tudi določeno, da bodo oceno upravičenosti oseb, ki trenutno bivajo v posebnih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, do dolgotrajne oskrbe pristojne službe podale po uradni dolžnosti.

Poklukar: Upravičenci bodo dostopali do primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na njihov socialnoekonomski položaj

Kot je že pred tem dejal minister za zdravje Janeza Poklukarja predlog določa, kdo so upravičenci do dolgotrajne oskrbe, katere so pravice in kako jih bo upravičenec lahko koristil. Dolgotrajna oskrba se po predlogu zagotavlja tako doma kot v instituciji. Upravičenci bodo dostopali do primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na njihov socialnoekonomski položaj.

Predlog določa, da se bo dolgotrajna oskrba do leta 2025 financirala iz že obstoječih sredstev v ta namen, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne ter občinskih oz. državnega proračuna. Razliko bo kril državni proračun. V letu 2025 pa se bo po ministrovih besedah uveljavil poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Vlada je sprejela sklep o soglasju s Predlogi amandmajev k dopolnjenemu predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi. "Jasno se določi, da tudi cena nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži ni pravica iz dolgotrajne oskrbe. Zaradi zagotovitve primerljive dostopnosti do nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji, ceno standardne nastanitve in prehrane določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Jasneje se tudi zapiše, da oseba pravic iz dolgotrajne oskrbe ne more uveljavljati kumulativno," so zapisali v izjavi za javnost.

Zapisali so tudi, da se jasneje se določi, kdaj nastopi mirovanje pravic osebe, ki pravico do dolgotrajne oskrbe koristi v obliki denarnega prejemka, kdaj oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati naloge, komu in kdo izda profesionalno kartico, ki koordinatorju dolgotrajne oskrbe omogoča dostop do podatkov o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in do zdravstvenih podatkov upravičenca, kar omogoča kakovostno in varno načrtovanje in izvajanje celostne obravnave. 

Določi se tudi vpis v register za izvajalce, ki se preoblikujejo v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, izdaja dovoljenja za opravljanje dolgotrajne oskrbe v instituciji za izvajalce, ki se bodo v skladu s prvim odstavkom 128. člena preoblikovali v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, pogoj, da mora izvajalec dolgotrajne oskrbe na dan uporabe tega zakona v delu, ki ureja dolgotrajne oskrbe v instituciji, imeti zaposlenega koordinatorja dolgotrajne oskrbe, ki je ključen za načrtovanje in koordinacijo izvajanja dolgotrajne oskrbe za upravičenca. 

Kot so še zapisali, se jasno tudi določi, da so osebe, ki trenutno bivajo v posebnih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe ocenjene po uradni dolžnosti, odločba glede upravičenosti pa izdaja najkasneje do 31. decembra 2022.

V predlogu veliko neznank, med njimi tudi vir financiranje

V delu opozicije medtem izpostavljajo pomanjkljivosti predlaganega zakona, med njimi še zlasti vir financiranja, ki po njihovi oceni ni ustrezno opredeljen. Da predlog ni bil usklajen s sindikati in ljudmi, ki jih zadeva, je bil kritičen Primož Siter iz Levice. Prav tako ne odgovarja na vprašanji, koliko bo novih postelj v domovih za starejše in koliko bo novih zaposlitev v domovih. Spomnil je, da se številni deležniki ne strinjajo s predlogom, tako denimo zveza društev upokojencev.

Niso vsi proti, pa je oporekala Alenka Jeraj iz SDS. V enoti Krško Centra za socialno delo Posavje, kjer je potekal eden od pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, so denimo pozvali k čim prejšnjemu sprejetju zakona, je spomnila. Smisel predloga je po njenih besedah sicer pomagati ljudem tam, kjer živijo, ne pa graditi novih domov.

Osnovna pripomba SAB je, da predlog ne določa vira financiranja, je povedala Alenka Bratušek. Sprejetje zakona o obveznem zavarovanju, ki bo uredil financiranje po letu 2025, je predvideno v obdobju do leta 2025, njegova uveljavitev pa šele do sredine leta 2025. A pri tem ni določeno, kdo bo z novo prispevno stopnjo obremenjen, je izpostavila.

Mojca Žnidarič iz SMC je glede prispevne stopnje povedala, da se bo v obdobju do sprejetja zakona o zavarovanju lahko razčistilo, kakšna bi bila prava rešitev. Sicer pa predlog po njenih besedah prinaša veliko dobrega. Tako se bo denimo plačilo tistemu, ki oskrbuje družinskega člana, takoj zvišalo na 1,2-kratnik minimalne plače.

Dejan Židan iz SD meni, da je projekcija stroškov napačna. Po predlogu bo leta 2025 namreč treba za izvajanje zakona zagotoviti približno 744 milijonov evrov, a v resnici bo potrebnih sredstev dvakrat več, meni. Predlog, ki do uveljavitve zakona o zavarovanju predvideva prenos določenih sredstev tudi iz zdravstvene blagajne, pa je napad na to blagajno, saj ta nima nobenih rezerv več, je posvaril.

Tudi Jurija Lepa iz nepovezanih poslancev moti, da je v predlogu veliko neznank. Med njimi je omenil vir financiranja. Ne nasprotuje temu, da bo do uveljavitve zakona o zavarovanju razliko, ki bo nastala, kril državni proračun, a potem bo premalo proračunskih sredstev za druge stvari, je opomnil.

Branko Simonovič iz DeSUS medtem meni, da ima predlog veliko prednosti. Pri tem je spomnil tudi na dopolnili DeSUS, ki jih je odbor DZ za zdravstvo na sobotni seji potrdil. Po enem od njiju bi bila prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe.

'Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je le okvir brez slike'

Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci so že pred začetkom izredne seje opozarjale na neustreznost predlaganega zakona. Pripravljeni predlog namreč določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi za ta namen, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je povedal, da zakon v resnici ne daje nič drugega kot zgolj lep naslov. Opozoril je, da bo dolgotrajna oskrba začela veljati šele v letu 2025, "kar pomeni, da vlada odlaga problem na neko drugo vlado". Datumi za izvajanje pravic se premikajo v prihodnost, zaradi česar dvomi, da želi vlada ljudem res čim prej omogočiti koriščenje pravic. Predlog po njegovem mnenju ne prinaša nič novega, saj bi bilo treba za novosti zagotoviti sredstva, česar pa se vlada boji. Dodal je, da je zakon  protiustaven, kljub spremembam amandmajev.

Bojana Muršič (SD) je prav tako ponovila, da je zakon "izredno problematičen, saj ne rešuje težave, ker je nejasen, nekonsistenten in nerazumevajoč". Opozorila je, da je vlada ignorirala predloge opozicije pri amandmajih. "Vsi relevantni deležnik, predvsem stroka, nasprotujejo takšnemu zakonu. Takšnega zakona ne potrebujemo, sprejeti moramo zakon, ki bo dejansko res reševal težave ljudi." 

"Ta zakon, ki ga danes na sejo DZ pošilja vlada, ne odgovorja na nobenega od izzivov dolgotrajne oskrbe," pa opozarja Primož Siter iz Levice. Kot pravi, ne sporoča jasno, kako se bo oskrba financirala, izvajanje oskrbe pa da prepušča trgu, "kar pomeni nižanje standardov oskrbe in zaposlenih". Še več, kot opozarja Siter, je zakon škodljiv, saj da aktualno stanje, ki je slabo, še poslabšuje. "Zakon ne odgovarja na ključna vprašanja - koliko ljudi bo vlada s tem zakonom zaposlila, na kakšen način bodo upravičenci dejansko s tem zakonom na boljšem?"

Maša Kociper (SAB) je povedala, da so bili v stranki sprva prepričani, da predlog zakona predstavljal nekaj, o čemer se bo dalo pogovarjati. "A izkazalo se je, da gre samo za okvir brez slike. V tem zakonu niso določene potrebne stvari in kar je najpomembnejše, niso določeni viri financiranja. Grozno je, kako koalicija uzurpira ta parlament in zakone piše in sprejema čez noč."

Predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden pa je povedala, da ugotavljajo, da bo DZ danes razpravljal o zakonu brez predlogov, ki so jih številne skupine in organizacije predlagale. "Bili smo dvakrat izigrani - prvič lani, ko smo se trudil pripraviti dobre pripombe pa te niso bile upoštevana. In drugič letos, ko je zakon prišel na mize v vladi in v parlament. Pripravili smo veliko amandmajev, da zakon izboljšamo, da bo prinesel nekaj dobrega za ljudi. Kaj se je zgodilo? noben amandma ni bil sprejet, bilo je le nekaj lepotnih popravkov." 

"Zato dajemo odločni ne privatizaciji sociale in zdravstva ter črnemu trgu. Našega zaupanja ni več, ob vseh lepih besedah niste mogli zagotoviti niti zvišanja plač v domovih za starejših," je špovedala Marolt Medenova.