Včeraj je policijski helikopter z dežurno ekipo za helikoptersko reševanje v gorah na Brniku trikrat poletel na pomoč v gore. Planinka je na Kriški gori zdrsnila na strmi poti. Moškega, ki se je poškodoval pri padcu na melišču, so reševali na Bavškem Grintavcu. V tretjem primeru pa so z območja Brane rešili dva izgubljena in neprimerno opremljena planinca, so sporočili s Policijske uprave (PU) Kranj.
Tudi petek in sobota nista minila mirno. Dežurna brniška ekipa je s policijskim helikopterjem reševala sedemkrat. V petek je na območju Kobale dvakrat reševala jadralna padalca. V Kobaridu se je tuja državljanka poškodovala pri soteskanju. Na Mangartu pa so pomagali planinki, ki je z otrokom obstala pred večjim snežiščem, o čemer smo poročali že včeraj.
V soboto se je na Storžiču zaradi odloma kamenja poškodovala planinka. Druga planinka se je spotaknila na kamenju in padla pri sestopu s Špika. V tretjem reševanju pa je ekipa z območja Triglava rešila dve tuji planinki. "Nesreč je bilo še več, saj so gorski reševalci reševali tudi na klasičen način," so zatrdili na PU Kranj in ob tem opozorili: "Pred očitno pestro poletno sezono v gorah znova pozivamo k previdnosti in upoštevanju osnovnih pravil gorništva."
V gorah so razmere zahtevne, kar je treba upoštevati pri izbiri cilja in pri pripravi, kako ga bomo dosegli
Na začetku je na mestu premislek oziroma vprašanje, kako smo fizično pripravljeni, ali imamo dovolj kondicije, da bomo zmogli priti na vrh. Bolj kot to pa, ali nam bo ostalo dovolj moči za sestop v dolino. Reševalci namreč pogosto rešujejo obnemogle planince, ki so precenili svoje sposobnosti, in se zaradi izčrpanosti niso zmogli vrniti.
Obnemoglost je večkrat povezana tudi s slabo pripravo na turo. Hribolazci ne poiščejo natančnih informacij, kam se podajajo, kje točno poteka pot in kako zahtevna je. To je pogost scenarij tistih, ki v upanju, da bodo hitreje prišli na vrh ali sestopili, iščejo bližnjice. A bližnjica je lahko tudi 'daljšnica'. Hitro se lahko zgodi, da izgubijo orientacijo in zaidejo. Iskanje prave poti jih izčrpa do te mer, da ne zmorejo nadaljevati. Ali pa se naenkrat znajdejo v težkem, skalnatem terenu, ki mu niso kos. Zato policija in Planinska zveza Slovenije (PZS) poudarjata in priporočata, da se držimo označenih poti. Če se nam kljub vsemu zgodi, da skrenemo, se vrnimo nazaj po isti poti in poiščimo zadnjo markacijo.
V brezizhodnem položaju se lahko znajdemo tudi, če preveč verjamemo navigaciji. Na ta problem so že lani opozorili gorski reševalci, ko sta zašla planinca, ki sta se zanašal zgolj na izrisano pot na telefonu in ne na 'zdravo pamet'. Sledila sta opuščeni pastirski poti na Veliko planino, ki je bila zaraščena, težko prehodna, na več mestih se je izgubljala. Na koncu sta obtičala na ostrem skalnem grebenu in nista mogla ne naprej ne nazaj, nam je takrat pojasnil Franc Miš iz Gorske reševalne službe Kamnik, ki je skupaj s kolegom Janezom Ažmanom reševal izgubljenca. "Gorski reševalci opozarjamo, ne sledite slepo navigaciji. Ta je danes dostopna skoraj povsod, vendar brez uporabe razuma, ki ga nam je dala mati narava, se hitro zalomi," je takrat izpostavil Miš.
So tudi primeri, ko planinci niti ne preverijo, katera pot je prava, da pridejo na želeni cilj. Ko ugotovijo, da hodijo v napačno smer, je lahko že prepozno. To se je nedavno nazaj zgodilo plezalkama, zamejskima Slovenkama iz Trsa, o čemer smo poročali. Nista vedeli, katera je prava sestopna pot z Jezerskega sedla do koče na Ledinah, zaradi nevihte pa so ju, podhlajeni, naposled reševali gorski reševalci.
Nevihte in močni nalivi so poletna stalnica, kar je treba upoštevati pri načrtovanju poti v hribe
Zgornji primer kaže, da je treba ob tem, da se vprašamo, kam pravzaprav gremo, tudi dobro preučiti vremenske razmere. Predvsem je treba imeti v mislih, da je v hribih bolj spremenljivo vreme kot v dolini, poletne nevihte so pogostejše.
V gore se zato odpravimo zgodaj zjutraj. Iz dveh razlogov. Izognemo se morebitni hudi vročini, ki vpliva na hitrejšo utrujenost. Drugič – z zgodnjim povratkom v dolino zmanjšamo možnost, da nas ujame nevihta, ki je bolj značilna za popoldanski čas.
Ne gre zgolj za to, da nevihto spremljajo strele, kar pomeni nevarnost, da nas predvsem na izpostavljenih mestih lahko zadane. Nevihta v gorah je lahko sinonim naglega preobrata oziroma padca temperature. Če jo spremlja še močan veter, se poletne razmere naenkrat podobne zimskim.
V takih primerih se izkaže, kako pomembno je, kaj imamo v nahrbtniku. S sabo je dobro imeti anorak in dodatna oblačila za preobleči, ki jih ustrezno zaščitimo, da jih ne zmoči dež. Toplejši kos obleke je obvezna oprema vse poletje, saj nikoli ne vemo, kdaj zaradi nevihte kje obtičimo. Takrat nas topla obleka lahko reši, da se ne podhladimo. Imejmo v mislih, da so nevihte težke razmere tudi za reševalce, ki morda ne bodo mogli k nam hitro in bomo na pomoč čakali več ur. "Glavno je, da vemo, kam gremo. Spremljajmo vremensko napoved, sploh v poletnem času, ko so nevihte pogoste," je svetoval načelnik Gorske reševalne službe Jezersko Primož Šenk, ki je reševal omenjeni zamejski Slovenki.
V gore z ustrezno opremo
Ponekod v visokogorju je še vedno sneg, predvsem na severnih straneh. Tudi če moramo prečiti zgolj manjše snežišče na strmem pobočju, nam lahko zdrsne in se resno poškodujemo. Zato tovrstnih situacij ne podcenjujmo. Če bo del poti potekal po snegu, s seboj vzemimo cepin in dereze, ki ju seveda moramo znati uporabljati.
Naše gore so zelo krušljive, kar potrjuje statistika. Letos se je zaradi odlomov skal ponesrečilo že več planincev, so pojasnili na PU Kranj. Čelada je zato obvezen kos opreme, ko se gibamo po skalnatem svetu. Poleg tega bodimo še dodatno previdni. Poglejmo, kam bomo stopili oziroma za kaj bomo prijeli, če plezamo. Stopi in oprimki morajo biti trdni in ne majavi, sicer se lahko odlomijo in zato pademo.
Ker v poletnih mesecih naše gore obišče več tujih planincev – nekateri so neprimerno opremljeni – na PU Kranj svetujejo: "Stanodajalci, prosimo, tujce seznanite z razmerami v gorah in jim pravilno svetujte oziroma jih napotite k usposobljenim in registriranim vodnikom v gorah."
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.