Pred natanko sto leti se je rodila ljubljanska univerza

Natanko na stoti rojstni dan univerze je v zbornični dvorani, kjer je imel pred natanko sto leti prvo predavanje v slovenskem jeziku Fran Ramovš, potekala slavnostna seja senata. Z začetnih petih ustanovnih članic univerze se jih je razvilo kar 26. Dekani članic so se seje senata, kot vsako leto, udeležili, oblečeni v oblačilo s pokrivalom in pripadajočo verigo.

Univerza je prvo rektorsko verigo prejela ob svoji desetletnici leta 1929. Ima jo še danes, menjavali so se le njeni obeski, rektorji pa so jo nosili na vseh pomembnejših slovesnostih. Danes je univerza prejela novo rektorsko verigo po prvotnih načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo podarja Mestna občina Ljubljana. Rektorju ljubljanske univerze Igorju Papiču jo je predal ljubljanski župan Zoran Janković, ki mu je zaželel, da bi jo nosil še "nadaljnjih 100 let". Po Papičevih besedah pa nov rektorska veriga predstavlja pomemben simbol povezanosti med mestom Ljubljana in slovensko osrednjo univerzo.

Letos je naziv častni doktor prejel Kenneth Brian Frampton z Univerze Columbia v New Yorku za izjemno delo na področju znanosti in umetnosti arhitekture ter za prispevek k mednarodnemu ugledu ljubljanske fakultete za arhitekturo. Naziv častni senator je prejel Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, za njegovo izjemno delo pri človekovih pravicah.

Pater Jože Kokalj je prejel plaketo Pro Universitate labacensi za intenzivno sodelovanje z ljubljansko akademijo za glasbo, ki ji je nudil materialno podporo, mladim umetnikom in profesorjem je bil pokrovitelj.

Zlato plaketo za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda univerze je prejelo 15 profesorjev. Prvič so podelili tudi zlato plaketo skupinam za izvedbo pomembnega znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega projekta v zadnjih dveh letih. Listine za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke je prejelo osem mladih visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Stoti rojstni dan univerze je zaokrožila še slavnostna akademija, na kateri je predsednik republike Borut Pahor univerzo odlikoval z redom za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter za vrhunske dosežke na področju znanosti in izobraževanja.

Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani je bila, kot so zapisali v utemeljitvi v uradu predsednika, eden od najpomembnejših dogodkov na poti kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki je s tem dobil možnost izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v slovenskem jeziku. Pot do njene ustanovitve ni bila niti samoumevna niti preprosta. "Uspešno se je končala po dolgih desetletjih vsenarodnega stremljenja po izobraževanju in uradovanju v slovenskem jeziku. Začetki tega prizadevanja časovno sovpadajo s 'pomladjo narodov' in prebujanjem slovenske narodne zavesti in samozavedanja," piše v utemeljitvi.

Univerza v Ljubljani ni več edina, je pa še vedno največja in najbolj ugledna slovenska univerza ter osrednja in največja raziskovalna ustanova pri nas, saj na njej deluje 30 odstotkov vseh registriranih raziskovalcev v naši državi. Zato je njena stoletnica pomembna obletnica, ker pomeni tudi zavezo zdajšnjemu in prihodnjim rodovom študentov in učiteljev, da pri svojem delu ne smejo pozabiti odgovornosti do pobude, ki je pred sto leti navdahnila ustanovitev univerze, da je treba mladim omogočiti vrhunsko izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku, so še zapisali v utemeljitvi.

Rektor Papič se je zahvalil vsem, ki so zaslužni za nastanek univerze, njen obstoj in razvoj. Poudaril je, da je univerza skozi zgodovino, tudi v manj naklonjenih časih, ostala osredotočena na aktualne evropske ter svetovne raziskovalne in humanistične teme in jih vselej obravnavala celostno: v luči narave, družbe in posameznika. "Prepričan sem, da je znanje največji potencial Slovenije. Samo znanje nam lahko zagotovi razvoj, ki bo Slovenijo postavil ob bok najuspešnejšim," je dejal.

Slavnostni govorec Frederick Duncan Michael Haldane, sicer Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor ljubljanske univerze, je izpostavil, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta ter da je ustvarjanje znanstveno in tehnološko izobraženega dela prebivalstva. Verjame, da je ključna vloga univerze v tem, da študente nauči razmišljati po svoje in da morda vnesejo sveže ideje za rešitve današnjega sveta.