Zakaj je zabojnik za smeti, poln steklenic oljčnega olja s trgovskih polic, nekje v zaledju Kopra lahko sporen? Med oljkarji ni dvoma. "Seveda mi ni vseeno, ker količina je sigurno taka, da je nihče ni porabil, in nakazuje samo na eno stvar, da se na to slabo sezono, ki je letos predvidena, nekdo že zdaj pripravlja," pojasnjuje Peter Pelicon, ki prideluje oljčno olje Jenko.
Kar pomeni mešanje domače pridelanega olja s tistim iz trgovskih polic. Praksa, ki smo ji bili žal v Istri že priča. "Ne da bo prišlo samo slabše olje, prišlo bo tudi drugačno poreklo. Kupec ne bo kupil tega, kar pričakuje, ne bo kupil od majhnega predelovalca, ne bo kupil ekološko, ne bo kupil istrsko, ampak bo kupil navadno gostinsko olje in ga preplačal vsaj dvakrat do trikrat," razlaga Matej Lisjak, ki prideluje oljčno olje Lisjak.
S tem se strinja tudi Pelicon. "Definitivno pa to za nas oljkarje slovenske Istre ni dobro, ker se kakovost slabša, renome izgublja in nenazadnje niža ceno olju," še doda Pelicon. Zato bo letos pri nakupu olja pri kmetih potrebna še dodatna previdnost, oba pa se strinjata, da mora svojo vlogo tukaj odigrati tudi pristojna inšpekcija. Nekaj korakov pa lahko naredi potrošnik tudi sam. "Mogoče se zdi smešno, ampak se prepričati, da ta kmet sploh ima oljke, oziroma kakšno leto ima, koliko olja ima," svetuje Lisjak.
Velikokrat namreč preprodajalci sploh niso oljkarji, poleg tega bodo letos zaradi majhnih količin cene višje. Ugodna cena je tako lahko že prvi pokazatelj, da je nekaj narobe.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.