Zidar: Dogovor je bil za SCT škodljiv

Pred člane preiskovalne komisije DZ za gradnjo avtocest je sedel predsednik upravnega odbora Primorja Dušan Črnigoj, ki je zanikal, da bi bilo Primorje med podpisniki zemonskega sporazuma. Črnigoj je povedal tudi, da za sporazum sploh ni slišal, priznal pa je, da je Primorje pri nekaterih projektih z drugimi slovenskimi podjetji sodelovalo v skupnih projektih (joint venture), da bi se na ta način zaščitili pred tujimi gradbinci, ki so se nenehno prijavljali na različne razpise.

Kot je pojasnil, so se slovenska gradbena podjetja po začetku izvajanja avtocestnega programa borila za pridobitev del in zato uporabila vse dovoljene možnosti, da bi dela pridobili. "Uporabljali smo skupne nastope. Če se ne bi tako organizirali, bi v Sloveniji harali tujci," je zatrdil Črnigoj.

Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Rada Likarja (SDS), ali se je leta 2004 udeležil sestanka pri takratnem predsedniku vlade Antonu Ropu, kjer naj bi ta gradbince pozval k čimprejšnji predložitvi računov za izvedena dela, da bi lahko prikazal čim večjo gospodarsko rast, je Črnigoj odgovoril nikalno, prav tako vlada gradbincev po njegovih besedah nikoli ni opozarjala na predložitev računov.

Sestankov na vladi se je Črnigoj, kot je pojasnil, sicer večkrat udeležil, in sicer tudi v vlogi predsednika združenja gradbincev, teme pa so bili aktualni problemi v gradbeništvu. Črnigoj se podrobnosti o skupnih nastopih pri konkretnih projektih ni spomnil, saj jih je bilo, kot je pojasnil, ogromno. Zagotovil pa je, da pri skupnih nastopih ni bilo nič takega, kar bi lahko bilo narobe.

Na vprašanje, ali se je Primorje leta 2002 pri gradnji dolenjske avtoceste z SCT, GIZ Gradis in Kraškim zidarjem dogovorilo, da bo oddalo najnižjo ponudbo, da bi dobilo posel (ki ga tudi je), je Črnigoj povedal, da je Primorje delalo v skladu z joint venture o skupnem nastopu.

Na številna Likarjeva vprašanja o zemonskem sporazumu Črnigoj ni odgovarjal, saj ga, kot je zatrdil, ni podpisal. Črnigojeva pravna zastopnica je članom komisije dodatno pojasnila, da dokument nima statusa pravno veljavnega dokumenta, poleg tega pa lahko priča v skladu z zakonom o parlamentarni komisiji odgovore na vprašanja tudi zavrne, če bi odgovori lahko njo ali družbo spravili v neugoden položaj.

"Že zgolj iz razloga, da je zoper Primorje uveden postopek urada za varstvo konkurence, ne bomo odgovarjali na ta vprašanja. Še pomembnejši razlog pa je, da je sporazum neobstoječ," je poudarila Črnigojeva pravna zastopnica.

Črnigojevo zaslišanje se je tako končalo zelo hitro, zato je preiskovalna komisija sejo za slabe pol ure prekinila in jo je nadaljevala po prihodu predsednika uprave SCT Ivana Zidarja.

Predsednik komisije je Zidarja vprašal, kakšno vlogo je imela država pri nastanku zemonskega sporazuma. Ta je povedal, da ni imela nobene druge vloge kot te, da je predlagala, da se delo razdeli na osnovi kapacitet, s čimer pa sami niso bili zadovoljni, saj so predlagali delitev na osnovi referenc. ''Kaj so kartelni dogovori, se nam še sanjalo ni. Šlo je za to, kako se mi organiziramo doma, ali bomo sploh še kaj delali. Za drugega ni šlo,'' je povedal.

Kot je dejal Zidar, je imel SCT zmogljivosti, da bi prevzel več poslov pri gradnji avtocest, kot pa mu je določal sporazum med gradbinci. Načrt države naj bi namreč predvideval, da naj se pri gradnji angažira vsa slovenska podjetja. SCT pa bi po njegovih besedah lahko prevzel 75 odstotkov poslov med slovenskimi podjetji, saj so imeli številne izkušnje iz tujine. Zato so po sporazumu dejansko dobili manj poslov.

Poimenskega seznama, kdo vse je predstavljal državo, se Zidar ni spomnil, povedal je le, da je šlo za redne sestanke, ki jih je organiziral Dars. ''Mi smo začeli izgubljati posel za poslom, zato je od nekje prišla iniciativa. Kdo vse je bil zraven, to je pa umetnost, da se spomnim,'' je dejal.

Zidar je dodal, da so sestanke imeli bolj po gradbeno, kar pomeni, da so kaj pojedli in popili ter se ''tudi kaj stepli''. Spomnil pa se je tedanjega predsednika uprave Darsa Jožeta Brodnika, ''ki je bil imenovan od vlade, in odstavil ga je lahko le tisti, ki ga je postavil, in nihče drug. Jaz sem menedžer in nisem politik''. Brodnik je bil na sestanku zato, ker je odprl cesto in je tam moral biti. ''Njega se spomnim, ker sva se več kot enkrat skregala. Mi smo se namreč po gradbinsko sestali, da ne bom rekel, da so kozarci leteli.''

Zidar je še povedal, da ga moti to, da se v Sloveniji ''vsi ukvarjamo samo s preteklostjo, ne s sedanjostjo, ne s prihodnostjo. Rešujemo nekaj za nazaj, kar je neproduktivno. Pozabimo, kar je bilo, pa bo''.

Komisija bo zaslišala tudi Anderliča in Bandlja

Predsednik preiskovalne komisije Rado Likar je ob koncu zaslišanja dejal, da pričanje Zidarja ni veliko povedalo, ker se zadev večinoma ne spomni. Kot je še dejal, bo predlagal, da komisija zasliši tudi poslanca LDS Antona Anderliča in nekdanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja.

Zadnja seja

Na zadnji seji preiskovalne komisije sta tako nekdanji direktor GIZ Gradis Ljubljana Anton Zaletelj kot direktor družbe Kraški zidar Radoš Lipanje potrdila, da so se slovenski gradbinci leta 1999 na Zemonu dogovorili za sodelovanje pri gradnji slovenskega avtocestnega križa. Po njunih besedah je šlo za spontan dogovor z namenom zaščite slovenskih gradbenih izvajalcev pred tujimi.

Zemonski sporazum

V zemonskem sporazumu so si gradbinci razdelili dela iz avtocestnega programa, pri tem pa naj bi največ dobil Zidarjev SCT. Po sporazumu naj bi med gradbinci obstajali "velika koalicija" in "mala koalicija". V veliki so bili SCT, Primorje, nekdanje gospodarsko interesno združenje Gradis skupaj z Gradisom nizkimi gradnjami Maribor ter Kraški zidar. V mali koaliciji pa CM Celje, CP Maribor, CP Novo mesto in CP Ljubljana. Pozneje naj bi k sporazumu pristopali še drugi podpisniki.