Pred Drnovškovim obiskom pleskajo

Na dnevnem redu so grožnje, trpinčenje, nepravilnosti v vodenju postopkov, pičla prehrana, neustrezna zdravstvena oskrba, zanemarjanje pravic otrok, rasna in verska nestrpnost, neustrezna prevajalska in pravna pomoč, ustrahovanje ter rasistični govor policijskega osebja.

Nočno trpinčenje s prižiganjem luči

V tem režimu namesto ustreznih zdravil dajejo pomirjevala, otrokom ne omogočajo šolanja, zaprtim preprečujejo spanje s prižiganjem in ugašanjem luči ter preštevanjem zaprtih, ne zagotavljajo pa jim niti ustrezne prehrane. Vse to se po besedah članov Mreže za stalni obisk dogaja v Centru za tujce Veliki Otok pri Postojni.

"Kljub pismu predsednika republike, ki se je v začetku julija osebno zavzel za takojšnjo izpustitev gambijskih nogometašev, ter sklepu ustavnega sodišča o neprimernih razmerah v centru, gambijski državljani ostajajo zaprti, razmere v centru pa se po pričevanjih zaprtih niso spremenile, temveč le še poslabšale," je na današnji novinarski konferenci opozoril predstavnik Mreže Gašper Kralj.

Neuspešno iskanje rešitve za nogometaše

Odvetnik štirih gambijskih nogometašev, ki so v Centru za tujce Veliki Otok pri Postojni, je povedal, da skušajo njegovim varovancem zagotoviti boljše pogoje nastanitve in treninga od sedanjih, saj gre za vrhunske športnike. "Storili smo že vse možno, da bi jih spravili na prostost, a doslej brezuspešno," je dejal odvetnik Sonny Beronja. Postopki so v teku, upajo pa, da bodo v roku meseca dni dočakali ugodno rešitev primera.

Mladi gambijski nogometaši so v Slovenijo vstopili z veljavno vizo, mnogi drugi pribežniki pa ne. "Prav ilegalen prestop meje pa v kasnejših postopkih državni organi prosilcem pogosto štejejo v minus, tako da se njihove možnosti ureditve svojega statusa zmanjšujejo," je pojasnil Beronja. Kadar ne gre za posebne pogoje, ki bi omogočali pridobitev azila, bi tako po besedah Beronje za pomoč pribežnikom morali izbrati "druge načine za ureditev njihovega statusa, na primer delovne vize".

Zaposleni se sproščajo nad zaprtimi

"Center je upravljan na nehuman način", pa je ocenil Darij Zadnikar. Postopki, ki jih vodijo tam, naj bi bili nestrokovni, kadrovska zasedba neustrezna, niti strokovni delavci, med njimi socialni delavci ali zdravniki, po trditvah predstavnikov Mreže nimajo avtonomije.

Večina zaposlenih v centru naj bi sicer bila človeška in so z redkimi izjemami kooperativna. Prav izjeme med njimi pa otežujejo komunikacijo članov mreže z zaprtimi in vzdržujejo zaporniški red v centru. "Vodja centra Jože Konec podrejenih nima pod nadzorom," je še opozoril Zadnikar. Tako po njegovih navedbah ti svoje ekscese sproščajo nad zaprtimi.