Več tisoč protestnikov v središču Ljubljane

Aktiv delavk in delavcev v kulturi je že pred dnevi pozval k bojkotu državne proslave. Zapisali so, da se "odločno distancirajo od letošnjega uradnega proslavljanja", in za isti dan napovedali zbor na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer nameravajo izvesti lasten program. Osrednja proslava na Kongresnem trgu se bo pričela ob 21. uri. Premier Janez Janša je pozivanje na antiproslavo ob dnevu državnosti označil za "zavržno in izven vsega, kar si predstavljamo pod besedami 'normalnost' in 'civilizacija'." Janša je ob tem izrazil upanje, da si bodo organizatorji premislili. Do tega, po pričakovanjih, ni prišlo.

Nasprotniki vlade so se zbrali nekaj pred 19. uro na Prešernovem trgu. Budno jih je spremljala tudi policija, nekaj napetosti pa je nastalo, ko je na trg prišla skupina nekaj deset nasprotnikov v rumenih jopičih z napisi proti anarhiji in "Anarhisti so levi fašisti". Postavili so se pred Prešernov spomenik in bili deležni nekaterih žvižgov udeležencev alternativne proslave, ki pa so nato skupini, ki so jo označili za provokatorje, obrnili hrbet, program pa izvedli s stopnic pred frančiškansko cerkvijo. Prišlo je tudi do verbalnega obračunavanja.

V programu so med drugim sodelovale članice pevskega zbora Kombinat, ki so med drugim zapele Internacionalo, govore pa med drugim člani aktiva delavk in delavcev v kulturi. Ti so tudi pozvali k bojkotu državne proslave. Kot so zapisali v pozivu k bojkotu in izpostavili tudi na današnji proslavi, je Slovenija plebiscitarno odločitev prebivalstva za odcepitev od Jugoslavije zlorabila za restavracijo že preseženega kapitalizma, ropanje družbene lastnine, izbris dela prebivalstva, etabliranje nedotakljivega političnega razreda in njegovih oprod.

Proslave so se udeležili številni kulturniki, med drugim Slavko Pregl, Aljoša Ternovšek in Damjan Kozole. Tam so bili tudi nekateri politiki, denimo predstavniki Levice in LMŠ. Videti pa je bilo tudi Ivana Galeta, uslužbenca zavoda za blagovne rezerve, ki je razkril nekatere pritiske in sporna ravnanja politike pri nabavi opreme v času epidemije novega koronavirusa.

Predsednik LMŠ in nekdanji premier Marjan Šarec je novinarjem povedal, da se je dogodka udeležil, ker je, tako kot tudi nekateri njegovi strankarski kolegi, želel izraziti podporo zbranim na Prešernovem trgu. "Nihče jih ni plačal, nihče jih ni v to prisilil. Prišli so z veseljem, ker ljubijo svojo domovino in ker se ne strinjajo z ravnanjem vlade pri nakupu zaščitne opreme in ograjevanju celega mesta," je izpostavil. Ljubljana po njegovih besedah postaja "mesto ograj", čeprav doslej ni bilo nobenega nasilja. Kritičen je bil tudi do fizičnega odstranjevanja protestnikov, ki so minuli petek na sicer ograjenem delu Trga republike brali ustavo. "Z vsemi temi dejanji se ne strinjamo in zato smo danes kot politiki tukaj, da ljudem povemo, da jih ni treba biti ničesar strah," je poudaril.

Zbrani so se po programu odpravili tudi proti vladi, kjer so prižgali sveče v spomin na izbrisane. Velik del mesta, predvsem širše območje okoli Kongresnega trga, kjer je potekala državna proslava, je bil zaprt, kar je preprečilo tudi gibanje ostalih obiskovalcev mestnega jedra. Skupina rumenih jopičev pa je nato v spremstvu policistov zapustila središče Ljubljane. 

Udeleženci alternativne proslave so opozorili tudi na zapiranje Trga republike ob petkovih protivladnih protestih. Boris A. Novak je temu namenil tudi pesem, ki jo je prebral. Udeleženci so se nato podali še po nekaterih ljubljanskih ulicah, se je pa dogodek končal do državne proslave.

Okrepljena prisotnost policije

S PU Ljubljana so pred začetkom sporočili, da protesti niso prijavljeni, zato bo za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev shoda in premoženja ljudi dolžna poskrbeti policija. "Pretekle izkušnje pri varovanju tovrstnih protestov kažejo, da je že prišlo do poškodovanj varovanih objektov, policistov in tudi drugih udeležencev shodov. Prav tako je v prejšnjih petkovih protestih določena organizirana zamaskirana skupina protestnikov pozivala k podiranju in odstranjevanju ograj," so zapisali. 

Na policiji so nam še pred začetkom shodov potrdili, da so bili obveščeni o več napovedanih shodih, ki bodo potekali sočasno s proslavo. Prisotnost policije v centru Ljubljane je bila okrepljena.

Zakaj ograje?

Varnostne okoliščine po vsakem dosedanjem protestu so se spreminjale, čemur je bil prilagojen načrt varovanja. "Poudariti je potrebno, da namen postavitve ograj ni preprečevanja združevanja in svobodnega izražanja mnenja ljudi, temveč zagotovitev varnosti vseh prisotnih oseb in varovanih objektov. Zaznati je bilo tudi, da se z nasilnimi provokacijami organizirane skupine protestnikov ne strinja večina ostalih, ki želijo na miren in kulturen način izražati svoja stališča. Tako je bilo tudi mogoče zaznati pozive mirnih protestnikov, da sami izločijo posameznike, ki so imajo namen spodbuditi nasilne proteste," postavitev ograj argumentirajo policisti.

Tako po njihovem mnenju, pri odstranitvi protestnikov, ki so brali Ustavo RS na trgu "ni šlo za omejevanje svobode izražanja ali ustrahovanja, temveč so bile osebe odstranjene za ograje, ker so se nahajale na območju omejenega gibanja, ki je bilo zaprto ravno iz zgoraj naštetih razlogov."

Kot so zapisali v odzivu, je pred zadnjim shodom policija pridobila podatke o "možni udeležbi določenih skupin na shodu, ki so v preteklosti že kršile zakonodajo in imajo interes povzročiti nemire in hujše kršitve javnega reda in miru, ter izvrševati kazniva dejanja na samem shodu". Prav zaradi tega razloga je policija opravljala naloge na širšem območju prestolnice in izvajala postopke ugotavljanja identitete.

"Poudarjamo, da so policisti postopke opravljali v skladu z zakonskimi pooblastili, za ugotavljanje identitete so imeli konkretne in upravičene razloge. Zato zanikamo kakršno koli sistemsko ugotavljanje identitete ali ugotavljanje identitete vsepovprek. To dokazujejo tudi statistični podatki – policisti so namreč izvedli le 30 postopkov ugotavljanja identitete, vseh udeležencev protesta pa je bilo okoli 7000."

Amnesty International: Svoboda zbiranja in izražanja v Sloveniji postajata ogroženi

V Amnesty International Slovenije (AIS) ocenjujejo, da svoboda mirnega zbiranja z namenom protesta in svoboda izražanja v Sloveniji postajata ogroženi. Kot so zapisali, o tem priča več potez oblasti v zadnjih tednih, vključno s policijskim popisovanjem, ustavljanjem domnevno namenjenih na proteste ter omejevanjem dostopa do Trga republike.

"Sodelovanje na zborovanjih in njihova organizacija sta pravica, ne privilegij. Uresničevanje te pravice ne potrebuje dovoljenja države," so v AIS povzeli izjavo direktorice Nataše Posel. Sprožanje postopkov proti ljudem zaradi sporočil na njihovih plakatih, ki ne hujskajo k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju proti določeni skupini, je po mnenju Poslove prav tako kršitev njihovih pravic do svobode izražanja in tudi do svobode mirnega zbiranja.

V AIS tudi ocenjujejo, da oblasti brez pravega razloga blokirajo dostop do Trga republike kot simbolno in z vidika zdravstvenih varnostnih ukrepov tudi praktično izjemno pomembnega prostora.