Pred 30 leti je bil podpisan sporazum strank o skupnem nastopu na plebiscitu

Sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo je bil podpisan 6. decembra 1990. V sporazumu so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno in da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.

Podpisali so ga Roberto Battelli (Klub delegatov narodnostne skupnosti), Franc Gradišar (Klub neodvisnih poslancev), Jožef Školč (Liberalno demokratična stranka), Franc Golija (Liberalna stranka), Spomenka Hribar (Slovenska demokratična zveza), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza), Alojz Peterle (Slovenski krščanski demokrati), Viktor Žakelj (Socialistična stranka Slovenije), Ciril Ribičič in Miran Potrč (Stranka demokratične prenove), Dušan Plut (Zeleni Slovenije) ter Jože Pučnik (Socialdemokratska stranka Slovenije).

Na podlagi podpisanega sporazuma je bil v skupščini z 203 glasovi za in nobenim proti sprejet zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Ta je potekal 23. decembra 1990. Njegove izide, ki so pokazali na enotno odločitev naroda za samostojno državo, so nato uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra, zato vsako leto na ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.

Obletnico podpisa sporazuma so v petek že obeležili v predsedniški palači. Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem govoru med drugim ugotavljal, da smo tri desetletja po podpisu sporazuma priča skrb vzbujajočemu poglabljanju nezaupanja med političnimi silami in ljudmi ter skrb vzbujajočemu porastu nestrinjanja. To vodi tudi do izključevanja, ne samo do zavračanja in nestrinjanja, je opozoril. Zato je vse voditelje parlamentarnih strank znova pozval k dialogu za uspešnejše reševanje stisk ljudi.

Spomenka Hribar pa je v nagovoru orisala svoj pogled na dogajanje pred tridesetimi leti. Kot se je spominjala, je bil sporazum vseh strank pred plebiscitom posledica politične potrebe po preseganju nezaupanja med pozicijo in opozicijo oziroma potrebe po usklajenem delovanju obeh v korist čim boljšega izida plebiscita. Kot je dejala, je bilo nezaupanje veliko tudi zaradi dogajanja v preteklem sistemu. "Nezaupanje je bilo tolikšno, da je grozilo, da ne bomo dosegli sporazuma," je dejala. Zatrdila je sicer, da so "radikalci v Demosu" želeli sami izpeljati proces, da jim potem "ne bi bilo treba deliti oblasti".

Obregnila se je ob usodo izbrisanih, v govoru je bila tudi kritična do ravnanj aktualne vlade in njenega šefa Janeza Janše, ki naj bi že v preteklosti kazal avtoritarne težnje in želel družbo "nagniti v desno". Okrivila ga je za razpad Demosa. "Ki je v dveh letih naredil več kot druge vlade skupaj. Ni pa mogoče ne videti stranpoti, ki jih čutimo še danes. Začelo se je s prodajo orožja," je dejala in se vprašala, ali bi se brez tega sploh zgodila Srebrenica.

 "Tisti, ki je nedvomno naredil malo več kot drugi v vojni za Slovenijo, tedanji sekretar za obrambo Janez Janša, nas danes prodaja, kot svojo lastnino, kot puloverje, Madžarom in še komu. Potiska nas v avtoritarne države, ki se otepajo vladavine prava," je dejala. V Janševih potezah vidi tudi razlog za današnjo razdeljenost osamosvojiteljev.

"Sram me je, da se po svetu norčujejo iz predsednika vlade moje države in ga imenujejo maršal Tvito. Hudo mi je, kam smo padli, potem ko smo bili spoštovani in občudovani, ker smo se mirno razdružili," je dejala.

"Tudi levica ima odgovornost. Nevarnost Janševega radikalizma je jemala kot alibi, da je tudi ona v miru lastninila slovensko premoženje," je bila ostra govornica.  

Pod drobnogled je vzela tudi odnos Janše do kulture, ki jo je označila za največjo sovražnico avtoritarnih sistemov, saj znotraj nje "vzniknejo spoznanja in artikulacije resnice." In kot je zaključila: "Prizadevanje za podreditev kulture nas najbolj ogroža".