Pred 26 leti sprejeta in razglašena ustava, leto zatem dobili prvi državni zbor

Takratna slovenska skupščina je na današnji dan pred 26 leti sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 zato praznujemo dan ustavnosti. Osrednjo slovesnost ob tem dnevu vsako leto pripravi ustavno sodišče.

Dan ustavnosti je ustavno sodišče letos zaznamovalo že v četrtek s slavnostno sejo, ki so se je med drugimi udeležili predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez.

Zbrane je nagovorila predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, ki je spomnila, da imamo v Sloveniji tri enakovredne in med seboj prirejene veje oblasti – zakonodajno, izvršilno in sodno. Vse tri veje oblasti so po mnenju Sovdatove zavezane ravnati po ustavi, vsaka od njih pa mora tudi odgovorno izpolnjevati svoje ustavne pristojnosti.

Slavnostni govor je imel predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts, ki je predstavil svoj pogled na razmerje med Sodiščem EU in ustavnimi sodišči posameznih držav. Opozoril je, da so ustave posameznih držav različne, kljub temu pa temeljijo na skupnih vrednotah in se sočasno tudi medsebojno dopolnjujejo.

Osnutek slovenske ustave, ki je bil pozneje v državnem zboru sicer nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu leta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek.

Od sprejetja do danes je ustava že doživela nekaj sprememb, nazadnje, ko so poslanci v njo vnesli fiskalno pravilo in spremembe referendumske ureditve. Trenutno v državnem zboru poteka postopek za spremembo, s katero bi določili načina financiranja zasebnih osnovnih šol. A kot kaže, ne bo dokončan, saj zanj v državnem zboru ni zadostne večine.

Mineva 25 let od konstituiranja prvega državnega zbora

Na današnji dan pred 25 leti se je na ustanovni seji sestal prvi državni zbor v samostojni Sloveniji. Zbralo se je 90 poslancev, izvoljenih na volitvah 6. decembra 1992, prvi predsednik je postal Herman Rigelnik. Prvi mandat, ki se je končal 28. novembra 1996, nekateri tedanji poslanci dojemajo kot formalen prehod v demokratični parlamentarizem.

Konstitutivno sejo prvega sklica DZ je do izvolitve predsednika DZ Rigelnika vodil najstarejši poslanec France Bučar (DS). Položaj podpredsednika so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni).

DZ je sprejel tudi začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja. Pred DZ je prisegel predsednik republike Milan Kučan, ki je Sloveniji predsedoval dva mandata. Prav v petek pa je v DZ za svoj drugi mandat zaprisegel aktualni predsednik republike Borut Pahor.

Nekateri poslanci prvega sklica DZ so v izjavah pred 25. obletnico ustanovitve DZ obudili spomine in tedanji čas primerjali s sedanjim parlamentarizmom in politiko nasploh. Večinoma se spominjajo bolj pestrih in konstruktivnih, manj ideoloških razprav ter večje prisotnosti poslancev na sejah kot danes. Je pa prvi sklic, kot dodajajo, pomenil le formalni prehod v parlamentarno demokracijo, za kar so nastavke naredili že prej.

Volitve, na katerih so bili decembra 1992 izvoljeni poslanci prvega sklica DZ, je na podlagi 81. člena Ustave RS razpisal predsednik republike. Novo ustavo, ki je postavila temelje parlamentarni ureditvi države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast ter določila DZ kot osrednji predstavniški in zakonodajni organ, pa je 23. decembra leta 1991 sprejela Skupščina RS.

V 25 letih delovanja DZ, ki se ga voli za štiri leta, je bilo sedem mandatov, peti in šesti sta se končala predčasno. DZ je vodilo 11 predsednikov, poslansko funkcijo je opravljalo 462 različnih poslancev, od tega 105 poslank, nekateri so sodelovali v več mandatih. DZ je zasedal na skoraj 600 sejah, v 25 letih ga je obiskalo več kot 219.000 obiskovalcev.