FOTO: Cerar ob dnevu suverenosti: Slovenska država ni prišla kot darilo

Dogodki izpred 25 let tvorijo temelje naše državnosti, s tem pa tudi temelje naše nove samozavesti in odgovornosti, je izpostavil predsednik vlade Miro Cerar. Med drugim se je zahvalil "pogumnim ženam in možem tistega časa, slovenskim policistom, pripadnikom Teritorialne obrambe in vsem drugim, ki so tvegali in delovali, da se je osamosvojitev iztekla uspešno".

Kot je spomnil, je v začetku kazalo, da znamo stopati po pravi poti, toda kmalu po osamosvojitvi so divji vetrovi začeli premetavati tudi našo mlado državotvorno nacijo in jo postavili pred težke preizkušnje. "Postali smo žrtev pretiranega samozadovoljstva in celo napuha, postali smo žrtev lastnega pohlepa ter nespoštovanja človeka in institucij pravne države," je ugotavljal premier.

Finančna, ekonomska, socialna in celo politična kriza, ki je neizogibno sledila, pa nas je po njegovem počasi streznila in predramila: "Danes že bolje razumemo, da lastna država pomeni predvsem odgovornost, trdo delo in prizadevanje za lasten obstoj in razvoj. Slovenija bo obstala in imela svetlo prihodnost le, če bomo dovolj spoštovali drug drugega, si odgovorno prizadevali za gospodarski razvoj, za ohranitev in obnavljanje naših naravnih bogastev, za kakovostno šolstvo, zdravstvo in socialo ter za vse drugo, kar je v korist človeka."

Cerar je ob tem poudaril, da njegova vera v Slovenijo ostaja neomajna, da pa v njem vidi Slovenijo "le kot demokratično in pravno državo, ki spoštuje človekovo dostojanstvo in daje mladim generacijam realno upanje in možnost, da bodo živeli polno življenje".

Predsednik vlade je obenem ocenil današnje počutje slovenske države kot dobro. Tako so v zadnjih dveh letih stabilizirali politični prostor, gospodarstvo postopno, a vztrajno raste, država pa si je povrnila tako politični kot gospodarski ugled in verodostojnost. Prav tako se zmanjšuje brezposelnost in povečuje zaposlenost, zlasti med mladimi, je naštel.

Med prihodnjimi izzivi pa je Cerar izpostavil vprašanje starejših ter modernizacijo zdravstvenega in socialnega sistema. Ob tem je premier izrazil veselje, da izzive rešujemo z dialogom in argumenti ter da se naša splošna in politična kultura postopno dviguje. "Tako za Slovenijo kot za Evropo velja, da lahko pravi in trajnostni izhod iz današnjih kriz poiščemo le preko demokratičnih institucij, s spoštovanjem človekovih pravic ter s sodelovanjem in solidarnostjo," je dodal.

Kdo je prišel in koga ni bilo?

Proslave so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik DS Mitja Bervar in obrambna ministrica Andreja Katič. Se pa proslave zaradi številnih neizpolnjenih obljub države niso udeležili župani treh obalnih občin. Kot so pojasnili na izolski občini, proslave sicer ne bojkotirajo, ker gre za pomemben zgodovinski mejnik. Tako sta župana Kopra in Izole Borisa Popoviča in Igorja Kolenca nadomestila podžupana Peter Bolčič in Valdi Morato, piranskega župana Petra Bossmana pa prva občinska nadzornica Marjetka Česnik.

Z današnjo proslavo se spominjamo dogodkov izpred 25 let, ko je v noči na 26. oktober ozemlje naše države zapustil še zadnji vojak JLA, s čimer se je zaključil proces slovenskega osamosvajanja. Jugoslovanska vojske se je iz pristanišča v Kopru sicer začela umikati že 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Od lani 25. oktobra praznujemo tudi dan suverenosti, ki sicer ni dela prost dan.

Brglez: Samostojna pot ni bila lahka

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je v nagovoru ob začetku današnje seje DZ dejal, da dan suverenosti predstavlja vrh obeležitev nastanka slovenske države. Po njegovem mnenju gre "za nekakšen praznični Triglav, kjer en krak predstavlja plebiscit in odločitev za samostojno Slovenijo, drugega razglasitev samostojne države, vrh, ki povezuje oba prejšnja kraka, pa predstavlja prav današnji praznik, dan suverenosti".

Spomnil je, da "odhod tujih vojakov z naše zemlje ni bil enostaven, kot se danes morda zdi, ampak je zahteval trdo delo, predvsem pa veliko življenjske energije, ki smo jo takrat premogli". Zato se je zahvalil predvsem vojakom in policistom, ki so samostojnost izborili, kot tudi vsem tistim, ki so skrbeli, da je "tuja vojska z naše zemlje odšla brez enega samega strela, brez ene same rane". Četudi se nam zdi to danes samoumevno, takrat, kot poudarja, ni bilo tako.

Samostojna pot Slovenije po oceni Brgleza ni bila lahka, predvsem pa ni bila ravna. Mnogo je bilo križpotij, kjer smo morda za trenutek zavili v napačno smer, mnogo je bilo napak, ki jih ne bi smeli storiti, a smo jih, je dejal. "A ne glede na vse, bili smo na svojem in s svojo državo smo se morali naučiti upravljati. Seveda naloga tudi danes ni lahka in je izjemno odgovorna, a je hkrati tudi edinstvena. Ni namreč lepšega, ni večje časti kot služiti domovini," je dodal.

In danes, ne glede na to, da smo EU predali izvrševanje določenega dela svojih suverenih pravic, je Slovenija še vedno suverena in samostojna. "Slovenija je kot suverena država soodgovorna za skupno evropsko domovino. In tu moramo narediti več. Mnogo več. Našo suverenost lahko namreč v polnosti udejanjamo zgolj v sodelovanju z drugimi," je dejal. Zato je po njegovem mnenju prav, da Slovenija v teh težkih in prelomnih časih zanjo in za Evropo naredi kar se da največ, da bi bila "EU mati in ne mačeha vsem svojim državljankam in državljanom".

Pozval je, da se povrnemo v čas enotnosti, kakršna je bila v obdobju od osamosvojitve. "Suverena in samostojna Slovenija je domovina nas vseh in vsak je njen otrok," je še povedal.