Odločitev za plebiscit so na sestanku 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah sprejeli člani takratne Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 prevzela oblast. Formalno podlago za plebiscit je predstavljal zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki ga je tri tedne pred glasovanjem sprejela takratna slovenska skupščina.

V skladu z dogovorom bi plebiscit uspel, če bi se za odcepitev od Jugoslavije opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev, kar je bilo 23. decembra 1990 na glasovanju krepko preseženo. Glasovalo je 93,2 odstotka vseh volivcev, za osamosvojitev pa jih je glasovalo 95 odstotkov. Izid plebiscita so razglasili 26. decembra 1990, zato ta dan vsako leto praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik.

'Enotnost je potrebna tudi danes'

Enotnost, ki smo jo Slovenci že dokazali nekajkrat v zgodovini, je potrebna tudi danes, da se skupaj izvijemo iz pasti gospodarske, finančne, moralne in še kakšne krize, je na sprejemu za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, notranjega ministrstva in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo poudaril premier Miro Cerar.

Cerar je med drugim dejal, da imamo dolžnost nadaljevati z zasledovanjem idealov, v katere so verjeli njihovi najdražji, ki se jih spominjamo danes. "Zaradi njih, naših skupnih ciljev, predvsem pa naših otrok moramo s svojimi ravnanji zagotoviti trajni mir, pogoje za človeku spodobno življenje, kakor tudi vsem omogočiti resnično upanje in vero v boljši jutri," je dodal.

Cerar je poudaril, da danes in vedno v prihodnje v častnem spominu ohranjamo vse, ki so se za našo domovino, samostojnost in suverenost žrtvovali ali celo zgubili svoja življenja. Dolžni smo jim večno zahvalo.

Sicer relativno kratka, a vendar neprizanesljiva vojna za Slovenijo nam je bila vsiljena in ni nam preostalo nič drugega, kot da tudi z oboroženimi silami stopimo v bran domovine, je dejal premier. Toda že takrat smo po njegovih besedah ravnali modro in si ves čas prizadevali za politično rešitev spopada, kar nam je ob angažiranju številnih potencialov tudi uspelo.

"Takrat smo Slovenci zelo jasno pokazali in dokazali, kaj zmoremo, če stopimo skupaj in delujemo povezano, enotno," je poudaril Cerar.

Sprejema so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DS Mitja Bervar, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, obrambni minister Janko Veber ter drugi predstavniki vojske in policije.

Pomembno vlogo pri odcepitvi je predstavljala tudi slovenska ustava, s katero se je Slovenija odcepila tudi pravno. Slovenska skupščina jo je razglasila 23. decembra 1991, zato danes praznujemo dan ustavnosti.

Zore: Od jaz moramo preiti k mi

Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je pred petkovim državnim praznikom danes daroval mašo za domovino. V nagovoru je opozoril, da moramo zaživeti drugačen odnos do svoje države in domovine ter od zagledanosti v lastne koristi preiti k prizadevanju za skupno dobro.

Opaža, da je danes veselje, ki je bilo pred 24 leti navzoče, izginilo. "V besedah je prevečkrat čutiti razočaranje, občutek prevaranosti, tudi obup in jezo," je dejal in se vprašal, kdo je v srca "praznujočih natočil pelin nejevolje". Krivca vidi v tem, da so po izglasovani samostojnosti Sloveniji pozabili priznati njeno samostojnost tudi njeni prebivalci.

Zato je vse povabil k spreobrnjenju, "v katerem bomo kot posamezniki zaživeli drugačen odnos do svoje države in svoje domovine". "V tem procesu bomo od jaz prešli k mi, od moja k naša, od sebičnosti k solidarnosti, od zagledanosti v svoje koristi v prizadevanje za skupno dobro," je dejal in pozval k božjemu blagoslovu nad državo.

Janša: Kučan je govoril ...

Maše se je med drugim udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša. Na plebiscitu smo verjeli, da glasujemo za samostojnost in za dokončno svobodo, zgodilo pa se je prvo, na drugo pa še čakamo, je sicer na shodu Odbora 2014 pred palačo vrhovnega sodišča v Ljubljani dejal Janša. "Seveda bo prišla, vendar tako kot je bilo za samostojnost potrebno ogromno naporov in vztrajnosti, seveda tudi svoboda ne bo padla z neba," je pojasnil.

Pred plebiscitom je takratni predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Milan Kučan dejal, da se morajo zbiratelji podpisov zavedati, da se z Jugoslavijo odpovedujejo tudi lastni državi. "Dobro leto kasneje smo prvič v lastni zgodovini odločali o lastni usodi in takrat je slovenski narod povedal, kaj si misli o Jugoslaviji in kaj pričakuje od samostojne slovenske države. Tisti, ki so temu nasprotovali, so potem morali zaradi enotnega rezultata plebiscita nekoliko spremeniti taktiko," je dejal Janša.