Z javnim prevozom pot preveč zamudna, Slovenci večino poti opravimo z avtomobilom

Letos poteka že 20. teden mobilnosti. Ta se bo 22. septembra tradicionalno sklenil z dnevom brez avtomobila. Geslo Trajnostno povezani poudarja, da je kakovost bivanja v skupnosti odvisna od dobre dostopnosti do dobrin in storitev tudi z raznovrstnimi alternativami osebnemu motornemu prevozu. Poziva k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza. Opozarja na nujnost sprememb potovalnih navad in preusmeritev k aktivni in trajnostni mobilnosti. 

Vzroke onesnaženja zraka, glavni je nedvomno promet, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je približno 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.  V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da lahko šest odstotkov vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot število žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Številke so še večje, svarijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

76 % prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 84 let, je bilo v 2021 dnevno mobilnih. Od skupnega števila poti so jih moški opravili 51 %, ženske pa 49 %. Prvi so bili vozniki osebnega avtomobila na 62 % svojih poti, druge so bile voznice na 49 % svojih poti, ob dnevu mobilnosti sporoča Statistični urad Republike Slovenije. 

Javni prevoz: pot zamudna, cena vozovnice za uporabnike ni odvrnilna 

Kot ugotavlja statistični urad, prebivalci, ki so se na delo peljali z avtomobilom, bodisi kot vozniki bodisi kot sopotniki, največkrat niso uporabili javnega prevoza, ker bi tako za pot do službe porabili preveč časa (33 %) ali pa ker javni prevoz ne vozi v času njihovega odhoda na delo oz. z dela (36 %). Le 1 % teh prebivalcev se za uporabo javnega prevoza ni odločil zaradi strahu pred okužbo. Skoraj nikogar pa od uporabe ni odvrnila (previsoka) cena vozovnice, ugotavljajo. V 75 % poti na delo ali z dela so se prebivalci tako peljali z avtomobili. 

Te so najpogosteje (89 %) puščali na brezplačnih parkiriščih, večinoma tistih, ki jih zagotavljajo podjetja oz. delovne organizacije, v katerih so zaposleni, ali pa na javnih površinah (npr. ob cesti). 

A slabše stanje javnega prometa v Sloveniji ni izgovor, da svojih mobilnostnih navad ne poskušamo spremeniti na bolje. Ste se v službo ali v trgovino odpeljali s svojim jeklenim konjičkom? Navidez nepomembna odločitev lahko človeštvo pripelje do velikih rezultatov. Kot so izračunali znanstveniki, bi lahko, če bi vsi opravili toliko kratkih vsakodnevnih poti kot Nizozemci, na letni ravni prihranili kar okoli 700 milijonov ton emisij. Poleg tega, da tako pripomoremo k čistejšemu zraku, s kolesarjenjem nižamo tudi tveganje za številne bolezni. Slovenci sicer največ kolesarimo v prostem času. Leta 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. Le 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kažejo podatki statističnega urada. 

Ena izmed možnih rešitev, prijaznih do denarnice in okolja, je sopotništvo. Sopotništvo pomeni delitev vožnje z osebnim avtomobilom, tako da se vozniku pridruži več sopotnikov. Voznik in sopotniki si delijo stroške goriva in se pri vožnji običajno dnevno izmenjujejo. Med zaposlenimi in samozaposlenimi ter študenti in dijaki se je za sopotništvo po podatkih statističnega urada odločilo 18 % oseb, kar je pet odstotnih točk manj kot v letu 2017. Dnevno se je na ta način vozil vsak peti sopotnik (23 %), preostali pa manj pogosto. Med dnevnimi sopotniki je bilo 64 % moških. Tretjina (33 %) dnevnih sopotnikov je bila stara od 26 do 40 let. Med vsemi zaposlenimi in samozaposlenimi prebivalci jih je dnevno sopotništvo uporabljalo 4 % (leta 2017 je bilo takih 5 %).