'Prebivalci si zaslužijo zdravo okolje, ne klofute politike in kapitala!'

Podporo noveli Zakona o varstvu okolja, ki jo s podpisi podpore državljank in državljanov predlagajo Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, Civilna iniciativa danes! in Inštitut 8. marec, so danes izrazili tudi člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost. V gibanju podpirajo predlagane spremembe zakona in zahtevajo njihovo čimprejšnjo implementacijo ter uresničevanje pravice do dostojnega in zdravega življenja.  

V izjavi, ki so jo prebrali na Trgu republike v upanju, da jim bodo poslanke in poslanci vendarle prisluhnili, so izvoljene predstavnike ljudstva pozvali, naj zagovarjajo politike, ki delujejo v dobrobit ljudi in narave. "Lokalci si želijo živeti v čistem in zdravem okolju, svojo voljo pa že leta izražajo z borbo za dostojno življenje in proti škodljivi praksi sosežiga odpadkov, a njihova volja nikoli ni bila uslišana. Njihova prizadevanja podpira tako zdravstvena kot okoljevarstvena stroka, med zbiranjem podpisov za predlagano novelo so solidarnost s prebivalci Anhovega in širše okolice izrazili tudi ljudje po vsej Sloveniji. To kliče k nujnemu ukrepanju in upoštevanju volje ljudi!"

Kot so opozorili, prebivalci Anhovega in širše okolice že več desetletij trpijo za posledicami onesnaževanja okolja s strani Salonita, ki na račun zdravja ljudi in narave kuje ogromne dobičke. Po njihovem prepričanju sežig odpadkov ni in ne more biti dolgoročna rešitev, pač pa se je treba osredotočiti na preprečevanje nastajanja odpadkov pri njihovem izvoru. "To pa je v nasprotju s trenutnim produkcijskim načinom, ki je utemeljen na neskončni rasti ter večnemu povečevanju proizvodnje in potrošnje, kar se med drugim odraža v vse večji količini proizvodov in posledično odpadkov. V kapitalističnem sistemu je parlamentarna politika v spregi s kapitalom, kar pomeni, da odločitve o tem, kako se bo razvila družba v prihodnosti, določa kapital in ne ljudstvo," še opozarjajo.

Pobudniki novele pozivajo k sprejetju novele za čistejši zrak

Na današnji novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, ki so predlog novele v DZ vložile s podpisi volilcev, je Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec dejala, da je namen novele na zakonski ravni določiti strožje mejne vrednosti izpustov iz sosežigalnic, tako da bi bile enake, kot so za sežigalnice, saj morajo biti enake strupene snovi urejene na enak način.

Predvidene so tudi strožje določbe glede nadzora, obratovalnega monitoringa ter obveščanja ministrstva, občine in ljudi, prav tako je predlagano, da se nespoštovanje določb o mejnih vrednostih, obratovalnem monitoringu in poročanju opredeli kot prekršek, ne kot lahki prekršek, kot je trenutno določeno, je strnila Krajnc.

Dodala je, da se usklajujejo s pristojnim ministrstvom in poslanskimi skupinami, in napovedala, da v predlogu ne bo več uvedbe okoljske dajatve.

Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je ocenil, da lahko ta zakon, ki je po njegovih besedah apolitičen in neideloški, v trenutni sestavi DZ dobi široko podporo. "Edino glas 'za' je glas, s katerim lahko politiki izkažejo, da iskreno stojijo za zdravjem ljudi," je dejal in dodal, da predlog podpirajo tudi Skupnost občin Slovenije ter občinska sveta Kanala in Krškega.

Zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji je jasen primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi, je menil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. To, ali bo predlog potrjen, bo pokazatelj, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno: zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi dobički, je menil in dodal, da imajo obljube, da bi se problematiko uredilo s podzakonskimi akti, 25-letno zgodovino, zato je čas, da se preneha s sprenevedanjem.

Sopredsednik zunajparlamentarne stranke Vesna in vodja društva Ekokrog Uroš Macerl je poudaril, da bi bila kakršnakoli omilitev zakona oz. opredelitev standardov za sosežig le z uredbo "pljunek v obraz ljudi, ki že leta ob cementarnah in drugih sosežigalnicah trpijo nedopustno visoke emisije smrtonosnih plinov". Sprejem zakona po njegovem mnenju zavira kapital, ki namesto da bi del visokih dobičkov namenil za očiščenje izpustov, raje "skuša kupiti politiko". Poslance je pozval, naj "ostanejo ljudje" in vsaj nekoliko omilijo krivico, ki se dogaja ljudem ob teh napravah.

K sprejetju novele so pozvali tudi nekateri prebivalci z območja Anhovega. Predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž je denimo dejal, da je nedopustno, da "lahko kapital in država zavajata ljudi, da živimo v čistem, normalnem, zdravem okolju", Franc Bevčar je opozoril, da so prebivalci doslej plačali visoko ceno - ogromno bolezni, razpad družin in uničeno okolje, Lucija Pascolat iz civilne iniciative Danes pa se je vprašala, kakšna je prihodnost doline, če se pa duši v nekontroliranih izpustih, in mladih, ki živijo "v žrelu kapitala".

Vlada je po včerajšnji dopisni seji sporočila, da bi predlog novele Zakona o varstvu okolja, ki so ga vložili nevladniki in je prestal prvo branje v DZ, lahko podprla, a ob ustreznih popravkih določb, predvsem glede monitoringa. Predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic pa bi bila nesistemska in bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi, meni vlada.

A v gibanju Mladi za podnebno zahtevajo takojšnje ukrepanje vlade in ne pristajajo na zavlačevanje sprejemanja nujno potrebnih ukrepov. "V zakonu naj bo jasno zapisana izenačitev standardov za sosežig in sežig odpadkov ter boljši monitoring izpustov. Predlog, da se novelo zakona sprejme skozi uredbo razumemo kot posmeh prebivalcem Anhovega in okoliških krajev ter kritičnosti problema onesnaženosti njihovega lokalnega okolja, saj je imela politika več kot 25 let časa, da tovrstno uredbo sprejme, pa je ni. Čas je, da tudi politiki prisluhnejo prizadevanjem ljudi in ne delujejo kot podaljšek kapitala ter se zavzamejo za dostojno življenje prebivalcev Anhovega in okoliških krajev."

Na sporočilo vlade so se odzvali tudi zdravniki Zdravniške zbornice Slovenije, ki so opozorili, da predlog zakona sledi vsebini zdravniškega poziva in številnim zdravniškim prizadevanjem, s katerimi zdravniki od leta 2020 množično pozivajo odločevalce k izenačitvi mejnih vrednosti izpustov onesnaževal za sežig in sosežig. Kot poudarjajo, mora biti zdravje zagotovljeno vsem prebivalcem v enaki meri, ne glede na kraj njihovega bivanja ali druge okoliščine.

V Salonitu ob potrditvi novele o varstvu okolja v ustavni postopek

V Salonitu Anhovo pred sredino obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja, ki so ga vložili nevladniki, pred matičnim parlamentarnim odborom, poudarjajo, da bodo v primeru potrditve zakonske novele v DZ sprožili ustrezne postopke na ustavnem sodišču. Pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.

V sporočilu za javnost so zapisali, da v postopku priprave sprememb zakona o varstvu okolja ves čas iščejo konstruktivno rešitev, ki bi bila skladna z evropskim pravom in slovensko ustavo. "Predlagali smo, da se pri postavljanju strožjih pogojev za delovanje cementarne zgledujemo po Nemčiji, ki je med vsemi državami EU uvedla najstrožje standarde na tem področju, a hkrati upoštevala njihovo izvedljivost," so dodali.

Predlagatelji zakonske novele, ki je že prestala prvo branje v DZ, vztrajajo pri izenačitvi pogojev delovanja med sežigalnicami in napravami za sosežig (cementarno), kar po navedbah Salonita lahko onemogoči njihovo dejavnost. "Tak pristop po našem mnenju krši načelo enakosti pred zakonom in načelo proste gospodarske pobude ter je zato neustaven," so poudarili.

Če bo v DZ sprejet zakon v predlagani obliki, se bodo v Salonitu Anhovo, kot napovedujejo, odločno zavzeli, da "okoljska zakonodaja v Sloveniji ostane skladna z ustavo in temeljnimi listinami EU, ki predstavljajo naš osnovni skupni družbeni dogovor". Če bo treba, dodajajo, bodo o očitnem odklonu od evropske zakonodaje obvestili Evropsko komisijo in tam sprožili ustrezne postopke.