V Ljubnem gospodarstvo še ni zaživelo, Mesec obljubil pomoč

Minister je spomnil, da je vlada v četrtek sprejela predlog obsežnega interventnega zakona, ki ga bo DZ sprejel konec prihodnjega delovnega tedna.

Nanizal je ukrepe, ki jih prinaša zakonski predlog. Ker v KLS Ljubno in številnih drugih prizadetih podjetjih še vedno poteka čiščenje po vodni ujmi, je spomnil na predlagano rešitev, da bodo zaposleni, ki delajo v poplavljenih podjetjih in so v preteklem mesecu pomagali pri čiščenju teh podjetij v svojem delovnem času, za mesec avgust prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala.

Po Meščevih besedah bodo tudi vse brezposelne pozvali, da prek javnih del pomagajo pri čiščenju poplavljenih objektov. Tisti brezposelni s peto stopnjo izobrazbe bodo za svoje delo tako prejemali 100 odstotkov minimalne plače, osebe s šesto stopnjo izobrazbe bodo dobile 110 odstotkov minimalne plače, 120 odstotkov minimalne plače pa bodo prejele osebe s sedmo stopnjo izobrazbe.

"Poanta je v tem, da smo se znašli v največji naravni katastrofi v zgodovine samostojne Slovenije. Zato bomo poskušali mobilizirati vse sile, da čim prej vzpostavimo normalno življenje v krajih, ki so bili prizadeti, in da se lahko podjetja postavijo nazaj na noge," je zagotovil Mesec.

Vršilka dolžnosti generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je pojasnila, da zavod že izvaja dva interventna ukrepa. Nedavno sprejeta novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil prvi zakonski ukrep po povodnji, je namreč podjetjem omogočila tako koriščenje državno subvencioniranega ukrepa višje sile in čakanja na delo.

Barbo Škerbinčeva je opozorila delodajalce, da morajo vloge za povračilo nadomestila plače za primer višje sile ali čakanja na delo oddati najkasneje do ponedeljka. Vloge je možno oddati v elektronski obliki tudi čez vikend. Do četrtka je zavod prejel 1000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za 5033 oseb, med njimi je 764 vlog za višjo silo in 236 vlog za začasno čakanje na delo.

Direktorica zavoda za zaposlovanje je dejala, da bo zavod izvajal tudi nekatere ukrepe iz predloga interventnega zakona. Mednje sodijo omenjena vključitev brezposelnih v programe javnih del in sofinanciranje plač delavcem, ki so pomagali pri odpravi posledic poplav v podjetjih ter predlagani hitrejši postopki zaposlovanja tujcev iz nevizumskih držav, ki bodo sodelovali pri sanaciji po ujmi.

Izvršna direktorica podjetja KLS Ljubno ob Savinji Barbara Strašek Mirnik je povedala, da je njihovo podjetje, ki zaposluje 260 delavcev, vodna ujma močno prizadela, saj so utrpeli več kot 100 milijonov evrov škode. Po njeni oceni je sanacija takšne škode velik zalogaj, zato potrebujejo podporo države, in to čim prej, da lahko začnejo z nakupi nove opreme in strojev.

Po prvih ocenah bi lahko vsaj del proizvodnje zagnali čez približno dva meseca, za ponovno vzpostavitev vseh proizvodnih procesov pa bodo potrebovali še precej časa.

"Že prvi dan po poplavi smo bili odločeni, da podjetje saniramo, predvsem zaradi odgovornosti do naših zaposlenih, ki so tudi sami utrpeli velike izgube v poplavah, in kupcev. Mi smo visoko robotizirano in tehnološko napredno podjetje, imamo več kot 80-odstotni tržni delež v evropski avtomobilski industriji. Sanacija podjetja bo zelo dolga," je dejala Strašek Mirnikova.