'Ne želimo seliti ljudi, ker hočemo nekaj preoblikovati, ampak ker so v nevarnosti'

Med najbolj razdejanimi občinami po hudih avgustovskih poplavah, ki so prizadele Slovenijo, je bila prav občina Braslovče. Slednja sodi tudi med najbolj poplavno ogrožene občine. Krajani pa imajo štiri možnosti: ali si sami poiščejo novo, že zgrajeno nastanitev, lahko si objekt zgradijo oziroma ga postavijo sami, lahko se selijo v še nezgrajeno naselje Rakovlje ali pa jim občina postavi montažno hišo. Zadnji možnosti naj bi bili sicer krajani najmanj naklonjeni.

Danes so se tako krajani sestali z državnim sekretarjem za obnovo po poplavah in plazovih Boštjanom Šeficem, vodjo Državne tehnične službe Blažem Dolinškom, članom Sveta za obnovo Rokom Fazarincem in predstavnikom Agencije Republike Slovenije za okolje. Sestanek je sicer bil načrtovan že za prejšnji četrtek, vendar je bil zaradi rdečega alarma prestavljen.

Uvodoma je župan Braslovč Tomaž Žohar pojasnil, da so s pomočjo stroke krajani izvedeli vsa strokovna dejstva, predstavljena jim je bila poplavna ogroženost in ukrepi. "Bilo je predstavljeno z vidika klimatologinje, s strani meteorologa in tudi s strani državnega sekretarja. Torej, kaj predvideva zakon o obnovi, intervencijski zakon in kakšen je sam proces nadomestitvenih zemljišč oziroma gradenj."

Sestanek s krajani je bil sicer za javnost zaprt, saj naj bi bil primarni cilj sestanka dialog z vsemi oškodovanci, in kot je dejal Žohar, niso želeli, da ta razprava preraste v nekaj političnega. Verjame sicer, da je bilo danes odgovorjeno na marsikatero vprašanje, meni, da bodo premislili tudi tisti, ki prej niso bili zadovoljni, da bo pa teh čedalje manj. "Vse je odvisno od individualnih dogovorov z vsemi, ki se jih tiče morebitna preselitev, točnega podatka, koliko je razseljenih, pa nimamo," je pojasnil. Individualni pogovori, je dodal, še sledijo.

Na sestanku je bil prisoten tudi župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar, ki je dejal, da je zadovoljen s sestankom. Sicer pa tudi on ni še znal odgovoriti, kdo se bo kam selil. Težave se pojavljajo tudi v tem vmesnem obdobju, se pravi od začetka do konca gradnje. "Rešitve za to nimamo, tistim, ki so se obrnili na nas, smo pomagali poiskati prebivališča, a iščemo rešitve, žal občinskih stanovanj nimamo na razpolago," je poudaril.

"Zadovoljen sem s sestankom, ker je bilo veliko življenjskih vprašanj, po najboljših močeh smo se potrudili odgovoriti na vprašanja, ki se tičejo varnosti in voda, samega procesa in seveda tudi priložnosti, ki se odpirajo posameznikom," je pojasnil Šefic. Sestanek je označil za zelo uspešnega, vendar tudi sam izrazil pomislek, da veliko vprašanj ostaja odprtih. Kot je opozoril, se bo vsak posameznik odločil sam. "Če se bo odločil iti svojo pot naprej, bo denar dobil in si urejal svoje življenje sam naprej, nekateri si bodo našli drugo nepremičnino, v tem primeru bo država to nepremičnino odkupila in jo predala ljudem v lastnino. Če bo ta nepremičnina manj vredna od tiste, v kateri so prej živeli, bodo delež dobili izplačan v denarju," je pojasnil.

Država je po njegovih besedah pripravljena pokriti tudi stroške najemnine v vmesnem obdobju, pa tudi morebitne dodatne stroške. Eden od izzivov, je dodal, pa je seveda, kje bodo ljudje našli določeno hišo ali stanovanje za bivanje. "To bomo morali v neposrednih pogovorih z ljudmi razrešiti."

Seveda pa, je dodal, to ni zadnji pogovor, teh bo še nekaj, in sicer v različnih fazah. Za začetek je treba sprejeti zakon, je opozoril. "V tem času bomo razdelali postopke, ki jih je kar veliko, od ocenjevanja, oblikovanja mnenja ... Časovno moramo to razdelati in narediti shemo, po kateri bomo delali. Identificirati moramo tudi druga ogrožena območja, bodisi zaradi vodotokov ali plazov." 

Sledijo tudi še individualni pogovori in pogajanja z vsakim krajanom posebej, in šele takrat bo znano, za kaj so se ljudje odločili. Drugi del procesa pa seveda priprava in gradnja alternativnih nadomestitvenih objektov, je dodal. "Ne selimo ljudi zato, ker bi želeli preoblikovati nekaj, ampak bomo morda morali seliti, ker so ti ljudje v nevarnosti, v interesu nam pa je, da čim prej zapustijo ta območja in da so na varnem."