Prebilič napovedal kandidaturo za predsednika republike

Vladimir Prebilič se je za kandidaturo na predsedniških volitvah odločil, ker meni, da lahko izkušnje iz lokalne prenese na državno raven. Kot je dejal, je ponosen, da je v 12 letih županovanja v Kočevju poskrbel za razvoj – povečal proračun, ustvaril 700 delovnih mest in ustavil izseljevanje mladih. "Osebno sem prepričan, da je bilo to mogoče zaradi tega, ker smo odrinili ideologije, nenehna kreganja in težave," je dejal.

Prebilič meni, da ni prav, da je predsedniška funkcija degradirana na protokolarno raven. "Funkcija, ki je neposredno izvoljena in s tem uživa najvišjo možno stopnjo legitimnosti, mora sooblikovati politično življenje v naši državi," je poudaril.

Po njegovih besedah mora biti predsednik republike aktiven na vsaj treh področjih. Na področju zunanje politike, "kjer je glava države, tisti, ki mora biti del te zgodbe, in tako to razumejo tudi v tujini", bistveno bolj mora biti predsednik prisoten na področju varnostne politike in sooblikovati določena stališča, v domačem okolju pa mora imeti predsednik bolj proaktivno držo, je izrazil prepričanje in ob tem dodal, da je ta funkcija zaenkrat še neizkoriščena na področju gospodarske diplomacije. 

"Slovenija, ki je pred ogromnimi izzivi in po mojem mnenju neizbežnimi reformami, potrebuje prav nekoga, ki bi vlado pomagal usmerjati, spodbujati, in da bi s skupnimi močmi sprejemali odločitve, ki bodo za mlade, tiste, ki prihajajo za nami, še kako pomembne," je naštel svoje poudarke. Zato mora biti po njegovem mnenju predsednik republike nestrankarski.

Prebilič, ki mu je za vzor Janez Drnovšek, je povedal, da ni za uvedbo predsedniškega sistema. Se pa zavzema za razmislek, da se v državi približamo polpredsedniškemu sistemu.

Vodja njegove kampanje je direktorica občinske uprave Lilijana Štefanič, ki je tudi prvopodpisana pod njegovo kandidaturo. "Gre za osebo, s katero delam najdlje časa, na katero se lahko stoodstotno zanesem in s katero smo po mojem mnenju ustvarili resnično velik napredek, ne le v občini, še kje drugje," je dejal. Za Prebiličevo kandidaturo deklarirano stoji 45 županov, ki mu bodo pomagali pri zbiranju podpisov zanjo, pri čemer opozarja, da ne gre za politično naložbo v kandidata. Kampanjo bo financiral z lastnimi sredstvi in donacijami.

Zatrdil je, da gre za kandidaturo od spodaj navzgor: "Županje in župani se ne moremo skrivati v svojih kabinetih, nimamo varnostnikov med nami in ljudmi, ki jih predstavljamo, z njimi delamo vsak dan in mislim, da je treba ravno to vrniti nazaj v politično življenje naše države. V enem stavku: predsednika vrniti ljudem." Ob tem je kot zgodovinar podal primerjavo z Jožefom II., ki je bil znan po tem, da se je reform loteval tako, da je pod krinko prepotoval Avstrijsko cesarstvo in se pogovarjal z ljudmi. "To je tista vrlina, ki jo želim tudi sam vrniti nazaj," je dejal.

Prebilič župan Kočevja od leta 2010 

V lokalni politiki aktivno deluje že vrsto let. Ob funkciji nepoklicnega župana opravlja delo izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Na spletni strani občine Kočevje in v njegovem uradnem življenjepisu je zapisano, da je bil Prebilič med leti 2008 in 2011 svetovalec takratnega predsednika republike Danila Türka za področje domoljubja in veteranskih organizacij, kar so omenili tudi na današnji novinarski konferenci. V nekdanjem Türkovem kabinetu so za STA zatrdili, da to "absolutno ne drži".

Prebilič pa je nato dodatno pojasnil, da v Türkovem kabinetu res ni bil zaposlen, a je vztrajal, da je sodeloval pri projektih na temo mladih in domoljubja, o čemer obstajajo tudi tri izdane publikacije. Gre za publikacije z naslovom Pogovor predsednika republike Danila Türka na različne teme v povezavi z domoljubjem in mladimi, ki Prebiliča navajajo kot diskutanta. Tudi Prebilič je nato pojasnil, da je šlo za sodelovanje pri okroglih mizah in tudi pri raziskovalnem projektu Aktivno državljanstvo in domovina. "Morda je bila beseda direktno svetovanje pretirana, ampak sodelovanje je neizbežno dokazano in je obstajalo," je dejal.

Predsedniško kandidaturo so za zdaj napovedali še podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, odvetnica Nataša Pirc Musar, psihoanalitičarka Nina Krajnik, nekdanji zunanji minister Anže Logar in glasbenik Gregor Bezenšek mlajši.