V spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra praznujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Na letošnji osrednji slovesnosti v Tolminu je slavnostni govornik, predsednik DZ Milan Brglez, poudaril narodni boj Primorcev ter opozoril, da je bila Primorska najpogosteje preizkušani del slovenskega nacionalnega ozemlja.
Vrnitev Primorske k matični domovini praznujemo v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947. Pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, vendar to ni dela prost dan.

Predsedniška palača odprla svoja vrata
Ob prazniku je Urad predsednika pripravil dan odprtih vrat, obiskovalci so si lahko pod vodstvom protokolarnih uslužbencev ogledali Predsedniško palačo. Pred njo je postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Obiskovalce je pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ob državnem prazniku vsem Slovenkam in Slovencem doma, v zamejstu in po svetu čestital za praznik in jim zaželel, "da bi s kančkom modrosti, potrpežljivosti, strpnosti in nacionalnega poguma izkoristili vse priložnosti naše lepe dežele". Ob tem je izrazil tudi pomen varne in mirne države, pomen vključujoče in odprte družbe, v kateri bo vsak posameznik videl prostor zase in za razvoj svojih talentov, saj taka družba ne more biti drugačna, kot uspešna družba, so sporočili s predsednikovega urada.
Predsednik republike pa je praznični dan simbolno izbral tudi za posebno slovesnost, na kateri je Primorskemu dnevniku izročil srebrni red za zasluge za prispevek k ohranjanju nacionalne pripadnosti Slovencev v Italiji.
Srebrni red za zasluge Primorskega dnevnika
Primorski dnevnik je odlikovanje prejel ob 70. obletnici delovanja. Maja 1945 je v osvobojenem Trstu po drugi svetovni vojni namreč izšla prva številka Primorskega dnevnika.
"Po skoraj 20 letih molka se je v javnem življenju na Tržaškem vnovič začela uveljavljati slovenska beseda. Od tedaj izhaja Primorski dnevnik kot najpomembnejši glasnik življenja Slovencev v Italiji," se je na slavnostni podelitvi glasila utemeljitev podelitve odlikovanja, ki ga je časnik prejel za zvestobo vrednotam, kot so svoboda in prijateljstvo med narodi, ter za prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju in čezmejnemu sodelovanju.

Red za zasluge prejelo Društvo slovenskih izobražencev
Društvo slovenskih izobražencev je red za zasluge prejelo "za skrbno in sistematično ustvarjanje prostora za dialog, ki na študijskih dnevih Draga že pol stoletja povezuje matično, zamejsko in zdomsko Slovenijo", se je glasila utemeljitev.
Društvo iz Trsta je dneve Draga prvič organiziralo pred 50 leti. Z organizacijo Drage je društvo želelo razpirati nove duhovne horizonte in krepiti kulturo dialoga.
Odlikovanji sporočilo o enotnosti slovenskega kulturnega prostora
Pahor je po podelitvi dejal, da sta odlikovanji sporočilo o enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Priznal je, da je kot Primorec na nek način zrasel s Primorskim dnevnikom in Drago, ki da sta ga oblikovala. "Draga je bil politični in intelektualni ambient, ki se je zdel v času moje mladosti uporniški. Odpiral je vprašanja, ki jih takrat v Sloveniji nekako ni bilo mogoče svobodno tematizirati. Na koncu 80. let je Draga v bistvu intelektualno prehitevala dogodke v Sloveniji in jih je pričakovala," je povedal predsednik.
Odgovorni urednik Primorskega Dnevnika Dušan Udovič je ob prejemu odlikovanja poudaril pomen časnika za Slovence v Italiji, ki tako dnevno dobijo tiskano slovensko besedo. Opozoril pa je na težak finančni položaj časopisa in "precejšnjo stisko zaradi krčenja javnih sredstev, ki jih že več kot 20 let preko zakonov dobiva od Italije".
Pojasnil je, da so ob letošnji obletnici časnika italijanski lokalni deželni in državni vladi poudarili kočljivost položaja dnevnika. "Naleteli smo na razumevanje in prepričanje, da je treba časniku z ustrezno zakonodajo zagotoviti obstoj in razvoj. Prepričano smo, da se bo to zgodilo," je še povedal Udovič.
Predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor pa je ob prejemu odlikovanja dejal, da se je Draga vsa leta obstoja zavzemala za prosto izmenjavo mnenj, demokratično in socialno pravično družbeno ureditev, iskanje resnice ter je bila zvesta krščanskim načelom in slovenskim kulturnim koreninam.
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.