15. septembra praznujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki pa ni dela prost dan. Tega dne leta 1947 je z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe velik del Primorske, ki je po koncu 1. svetovne vojne iz Avstro-Ogrske prešla k Italiji, pripadel Jugoslaviji, s tem pa je bil večji del Slovencev združen pod eno državo.
Mirovna pogodba je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu, četudi le v okviru jugoslovanske federacije. Trst z okolico pa je z delom Istre v skladu s pariškim sporazumom tvoril Svobodno tržaško ozemlje, s katerim sta upravljala Jugoslovanska armada (cona B) in Zavezniška vojaška uprava (cona A). Meja je bila dokončno dogovorjena leta 1954 z londonskim memorandumom. A tudi po tem so Slovenci iz Trsta, Gorice in dela Posočja ostali ločeni od večinskega dela matičnega naroda.
Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku bo potekala v soboto, 24. septembra, v Renčah. Na prireditvi z naslovom Zastave vihrajo bodo praznovali 64. obletnico vrnitve Primorske kot tudi 70. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Kraj so izbrali, ker je bil odbor OF na Primorskem ustanovljen na Kremancah nad Renčami.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.