Praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Na tem zborovanju je vojska upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zunaj matične domovine pa so ostali Slovenci v Porabju.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine.

Letošnja osrednja slovesnost je bila v torek v Črenšovcih. Slavnostni govornik, predsednik republike Borut Pahor, je med drugim dejal, da na mnoge stvari v sedanjem dogajanju nimamo odločilnega vpliva. Za eno stvar pa smo odgovorni popolnoma sami - za skrb za skupnost, narodno in državljansko. Ob tem je pozval, da skrbno premišljamo o naših ravnanjih, tako da bomo pripomogli k splošnemu občutku zaupanja v moč te naše skupnosti.

Poleg tega je Pahor v počastitev državnega praznika v Predsedniški palači tradicionalno priredil dan odprtih vrat. Obiskovalce je sprejel ob 11. in ob 12.30. Prav posebej za to priložnost je kulturni program pripravil Moški vokalni oktet Belmura iz občine Črenšovci. Predsednik republike je v svojem nagovoru vsem Slovenkam in Slovencem doma in po svetu izrekel iskrene čestitke ob prazniku z najboljšimi željami za skupno in varno prihodnost. Dejal je, da je današnji državni praznik praznik vseh Slovenk in Slovencev, se pa posebej spominjamo Prekmurk in Prekmurcev ter njihove želje in volje, da se priključijo matičnemu narodu. "Več kot sto let je od tega, kar nam je to uspelo, to danes slavimo!" je poudaril predsednik Pahor.

Obiskovalke in obiskovalce je nagovorila tudi županja Občine Črenšovci Vera Markoja in vsem čestitala ob državnem prazniku. Ob tem se je predsedniku republike iskreno zahvalila za podporo njihovim domoljubnim prizadevanjem. Še posebej pa se mu je zahvalila za njegovo vsakoletno, letos že deseto, prisotnost v Črenšovcih ob državnem prazniku in položitvi venca k spomeniku Jožefa Klekla. "To nam daje moč in pogum, da smo vedno znova začutili, da smo Slovenke in Slovenci," je poudarila županja.

Golob: Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je praznik vseh nas

Ob današnjem prazniku se je oglasil tudi premier Robert Golob: "Čas, v katerem si je Evropa celila rane po uničujoči prvi svetovni vojni, je hkrati ponudil prostor za bolj trajne in pravične rešitve na vedno zapletenem evropskem zemljevidu. Priložnosti, da z našimi prekmurskimi rojaki za vselej zaživimo združeno, v enotni državi, si na pariški mirovni konferenci nismo pustili vzeti," je zapisal v poslanici.

Velik del zaslug, da danes živimo znotraj skupnih meja, po Golobovih besedah gre sijajnim narodnim buditeljem. "Matija Slavič, Jožef Klekl, Ivan Jerič in Miloš Küzmič, če omenim zgolj nekatere, so s svojim prepričljivim, z dejstvi podprtim aktivizmom ter s spretno diplomatsko žilico prispevali k uresničitvi dolgo neuslišanih strmenj preteklih generacij," je dodal. Združitev z matičnim narodom je mnenju Goloba dala prepotreben zagon za krepitev avtohtone kulture, jezikovne identitete ter narodne zavesti prekmurskega življa.

Danes, ko smo vedno tesneje povezani tudi v širšo, čezevropsko skupnost, je Prekmurje po njegovem prepričanju upravičeno sinonim za uspešno delujoč večkulturni in večverski prostor, prekmurski človek pa sinonim za spoštljivega, skromnega in solidarnega člana naše skupnosti. "Pogosto slišimo, da je Prekmurje regija rasti in priložnosti. Čas je, da smo po letih iskanja rešitev za razvojni preboj bolj konkretni in iskreni v željah, da prepoznamo in podpremo inovativnost, domače znanje ter željo po novih, trajnostnih pristopih, ki jih snujejo v regiji," je navedel.

Slovenska vlada je po premierjevih besedah odločena, da tem ambicijam stopi naproti z željo, da se prebivalcem te čudovite regije omogoči bolj kakovostno življenjsko okolje. Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.

Praznovanje združitve 

Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same. Letošnja osrednja slovesnost je bila v torek v Črenšovcih, udeležil pa se je tudi predsednik republike Borut Pahor. V nedeljo je bila proslava v Beltincih, kjer imajo v spomin na prelomni dogodek pred 103 leti 17. avgusta občinski praznik. Tamkajšnji župan Marko Virag si je v nagovoru zaželel, da bi bilo Prekmurje enakovreden gradnik slovenske države, na kar da v centru odločanja prevečkrat pozabljajo. "To se mora spremeniti, zato moramo biti še bolj odločni, še bolj razvojno povezani in še bolj glasni v boju za boljši jutri tako v naši občini kot v naši regiji," je povedal med drugim.

Slovesnost bo nocoj ob 20. uri tudi v Ljubljani, pripravlja jo Klub Prekmurcev v Ljubljani. Kot običajno ob državnih praznikih bo v predsedniški palači danes dan odprtih vrat. Predsednik Pahor bo obiskovalce sprejel in nagovoril ob 11. uri, za tem pa bo v počastitev praznika krajša slovesnost. Predsednik bo obiskovalce sprejel tudi ob 12.30.