Pahor mladim ob dnevu Evrope: Med nami ne sme biti nikoli prostora za sovraštvo

Predsednik republike Borut Pahor je izrazil hvaležnost in srečo, da lahko ta dan, ki ponazarja nekaj, kar je dragoceno za zdajšnje, pa tudi za prihodnje generacije – mir in povezanost ljudi, praznuje z otroki.

Otrokom je nato predal poslanico, v kateri je delil svoje misli. "Otroci ste naš največji zaklad. Zaklad pa mora biti na varnem in v miru, nič hudega se mu ne sme zgoditi," je otrokom dejal predsednik. "Sploh obstaja tak kraj? Obstaja. V Evropi, Evropski uniji," je dodal.

Kot je Pahor pojasnil mladim, je vojna v preteklosti v Evropi povzročila hudo trpljenje. Naši očetje in dedje so se zato odločili ustanoviti EU, da bi bili lahko otroci vedno na varnem in v miru, je povedal.

Evropa združuje različne narode, ki govorijo različne jezike in so različnih kultur, je še dejal Pahor in otroke pozval k negovanju te raznolikosti in medsebojnemu spoštovanju.

"Živeti v miru pomeni, da znamo živeti drug z drugim tudi, če nismo nujno prijatelji in ne razmišljamo enako. Med nami ne sme biti nikoli prostora za sovraštvo. Takšno razmišljanje je bistvo naše širše domovine, Evropske unije," je še dejal predsednik.

Otrokom je položil na srce, naj sledijo svojim sanjam, ne omagajo pri prvem porazu ter se strastno lotevajo stvari, v katere verjamejo.

"Pripadate mogočni družini otrok EU. S skupnimi močmi lahko uresničite vse, tudi najbolj nemogoče sanje. Skupaj ste naš neprecenljiv zaklad," je še povedal Pahor in otrokom obljubil, da bodo na varnem in v miru tudi njihovi otroci. Namreč nobene politične ne socialne razlike nas ne bodo odvrnile od skupnega cilja – trajnega miru, je dejal.

Med drugim so se s pesmijo v angleškem jeziku predstavili otroci vrtca Male Akademije, ki sprejema otroke iz vseh držav in kjer se otroci že v vrtcu učijo angleškega jezika. Učenci Osnovne šole Voličina so predsedniku povedali, kaj so se v šoli naučili o EU, učenci Osnovne šole Toneta Čufarja Jesenice pa so predstavili svojo igro Kocka človečnosti, za katero so aprila na sklepni predstavitvi projekta Erasmus+ v Londonu prejeli nagrado.

Ob prazniku Ljubljane prestolnica dobila nova častna meščana

S slavnostno sejo mestnega sveta na Ljubljanskem gradu, na kateri so podelili priznanja in nagrade mesta Ljubljana, so v prestolnici popoldne obeležili mestni praznik, Dan Ljubljane. Naziva častna meščanka in častni meščan Ljubljane sta letos prejela humanitarka Anita Ogulin in športni funkcionar Janez Kocijančič.

Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića je Ljubljana v zadnjem letu doživela "izjemen preboj". Lani so zaključili 102 projekta, letos jih izvajajo skupaj 127. Ob tem se je župan za opravljeno delo zahvalil svojim sodelavcem, zahvalil pa se je tudi odhajajoči vladi za korektno sodelovanje, saj so po njegovih besedah na tej podlagi izpeljali največje kohezijske projekte v Sloveniji.

Janković je med drugim omenil, da v Ljubljani trenutno poteka celostna obnova šestih šol. Danes so objavili razpis za novih 39 cest, ki gredo v popolno prenovo, potem ko so jih pet že odprli 1. maja. Nanizal pa je tudi nekaj dogodkov zadnjih dni, odprtje prenovljene Lekarne Mirje, nove enote vrtca na Kašeljski cesti, pa tudi nove stalne razstave o zgodovini mesta Ljubljana.

V govoru je med drugim poudaril, da je Ljubljana ponosna na to, da je mesto heroj, ponosna tudi na rdečo zvezdo. "Zgodovina je ena sama, partizani in partizanke so bili na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, se pravi tistih, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem in nacizem," je dejal in napovedal, da v mestu, dokler bo sam župan, ne bo domobranskega spomenika.

Ljubljana praznuje v spomin na 9. maj 1945, ko je bila s sirenami z Ljubljanskega gradu naznanjena svoboda. Današnja seja je bila, kot je bilo rečeno ob uvodu, poklon preteklosti, dnevu, ko je Ljubljana zaživela v miru in svobodi, z njo pa se slavi tudi sedanjost in prihodnost, zato so nagradili delovanje in ustvarjanje Ljubljančanov s podelitvijo plaket, nagrad in nazivov častni meščan.

Slavnostne seje so se udeležili tudi predsednik DZ Milan Brglez, premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar ter še nekateri drugi člani vlade, vključno s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, pa nekdanji predsednik države Milan Kučan, evropska komisarka Violeta Bulc, rektor ljubljanske univerze Igor Papič ter predstavniki nekaterih verskih skupnosti.

Ljubljana praznik vsako leto zaznamuje tudi s pohodom po Poti ob žici, ki poteka po 34 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev. Letošnjega pohoda se je minuli konec tedna udeležilo skoraj 25.000 pohodnikov, na tekih trojk je teklo nekaj manj kot 5000 tekačev, šolskih tekov pa se je udeležilo približno 1200 mladih.

Spomin na deklaracijo, s katero se je začelo povezovanje

V državah Evropske unije 9. maja praznujemo dan Evrope, s katerim se povezava spominja Schumanove deklaracije, predloga političnega sodelovanja v Evropi za trajen mir med evropskimi narodi. Po EU, tudi v Sloveniji, bodo potekali številni dogodki.

Tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman je v deklaraciji, ki jo je predstavil 9. maja 1950, predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), katere članice bi združile svojo proizvodnjo premoga in jekla. S tem je vojna med zgodovinskima tekmicama Francijo in Nemčijo postala "ne samo nesprejemljiva, ampak materialno neizvedljiva", kot piše v deklaraciji.

ESPJ so sestavljale Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg in je bila prva od nadnacionalnih evropskih povezav, ki so se pozneje oblikovale v to, kar je zdaj Evropska unija.

''Evropska unija je svojevrsten projekt, ki mu ni para v svetovni zgodovini. Je projekt miru, območja svobode, vladavine prava ter spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Je prostor družbenega in ekonomskega napredka, ki na trajnosten in solidaren način stremi k višji kakovosti življenja,'' je ob dnevu Evrope poudaril premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar in dodal, da Evropi sicer ne manjka izzivov. 

73. obletnico kapitulacije nacistične Nemčije so v Rusiji proslavili s tradicionalno vojaško parado.